Vaja k 6. predavanju

Perceptivna realizacija oblike

Splošno navodilo

Vaje koncipirajte abstraktno, nepredmetno … torej konkretno. Tako ne bomo imeli težav s »pomeni« in bomo videli predvsem likovnost.

Vaje narišete sami (po svoji zamisli). Poudarek je na »narišete«. S prosto roko.

Izdelki naj predstavljajo arhitekturo oziroma urbanizem. Torej naj bodo izdelki arhitekture oziroma urbanizmi.

Pri izvedbi imajo stari analogni mediji absolutno prednost. Predvsem prostoročna risba, kolaž … Izdelek slikate in naložite v spletno učilnico.
Vendar pazite, da bodo posnetki kvalitetni; ravni papirji, vzporedni robovi brez perspektivnega popačenja in pa predvsem dobra ozvetlitev. Možna je tudi poobdelava na računalniku.
Vse teme pa so sicer res prilagojene tudi za delo z računalnikom.

*

Uporabljam enakovredna pojma oblika in forma. Pomen imata enak. Rad bi le jasno ločil med formo, ki jo morate izbrati, ustvariti ali kakor že zahteva naloga in oblikami, ki pri delu nastajajo oziroma oblikami, ki so že tako lastnost vsega vidnega.

Vse vaje oddate v eni sami skupni akrobatovi—pdf podatkovnici.
Ime podatkovnice: Ime Priimek 6.pdf
Velikost slik (višina) 1080 x (širina) 1920 px.
Ta pdf obsega torej eno stran.

Material in oblika

Ideja te vaje je, da je za določene oblike določen material najprimernejši. Z lesom praviloma ustvarjam kvadraste oblike. Čolni so izjema. S pločevino praviloma ustvarjam napete, tridimenzionalno ukrivljene, lupinaste oblike. Land Rover Defender je izjema oziroma primer, kaj se zgodi, če postopam »narobe«. Površina tega avtomobila nikakor ni ravna čeprav je bila načrtovana kot ravna. Podobno težko v glini vlijem kockasto obliko. Če je polna, med sušenjem poči. Če je votla, se njene stranice med sušenjem vleknejo. Torej je najbolje, če to spoštujem in tega materiala preprosto ne silim v ravne oblike.

Zelo lep primer je Vespa. Načrtoval jo je letalski inženir, ki je konstruiral zrakoplove. Izdelovali so jo v tovarni, ki je prej delala avione. Vespa nima cevnega okvirja, kot večina motorjev. Je le iz dvosmerno ukrivljene pločevine, ki je popolnoma samonosna.

Pa še arhitekturni primer. Z betonom lahko ustvarim konzole, balkone … Z opeko tega ne morem. Če želim z opeko premagati določen razpon, to najbolj elegantno in najbolj v mejah zmogljivosti materiala naredim z lokom. Hiša iz snega — iglu pa je nujno okrogle oziroma kroglaste oblike.

Torej je vaša naloga, da likovno idejo prilagodite materialu oziroma/in tehnologiji.

Bodite pozorni na prejšnji odstavek. Omejeni ste na likovni svet. V vaših izdelkih se mora prepoznat vedno ista osnovna zamisel v vseh materialih.

Poglejte besedilo Kamen in njegova skrita podoba v knjigi Gospodar sistema.

Naloga

6—1

Material postavlja pravila igre.

Vprašam se kako bi moral neko željeno obliko spremeniti, da bi bila primerna za določen material.

6—1—1 Zasnujem hišo … Ne izhajajam iz površinskih lastnosti, kot so šrafure, rastri, teksture … Dovoljeno je sicer vse, skušam pa se poglobiti v material / obrt / tehnologijo, ki ga / jo imam trenutno v roki / mislih; ta material / obrt / tehnologija naj narekuje obliko.

6—1—2 Isto hišo … zasnujem v rdugem materialu / obrti / tehnologiji.

6—1—3 Isto hišo … zasnujem v tretjem materialu / obrti / tehnologiji.

Smiselno oziroma prav je, da se obnašam materialu primerno. Torej naj bi bile to tri razmeroma različne materializacije hiše ene in iste osnovne zasnove.

Prav zelo posebno opozorilo

Naloge ne moremo rešiti samo z lepljenjem površinskih tkstur.

Nujno moramo prilagajati obliko materialu, tehnologiji, obrti, orodju …

Če omenim vzporednico z risbo:

To nikakor ni naloga; le prispodoba za to nalogo!

6—1—1 Kot da jo interpretiram recimo s svinčnikom 6H.
Pisalo je zelo natančno in na drevesu lahko narišem vsak listek posebej.

6—1—2 Kot da isto kompozicijo interpretiram recimo s svinčnikom 6B.
Pisalo je zmerno natančno ter debelo in drevo najlažje narišem v zimski, neolisteni podobi.

6—1—3 Kot da isto kompozicijo interpretiram recimo z ogljem.
Pisalo nikakor ni natančno in drevo lahko narišem le v obrisu oziroma grobih potezah. Oglje pogosto zmažem s prstom, da modeliram.

Pisala omenjam le za osvetlitev. Namesto pisal 6H, 6B in oglja vzamem recimo les, beton in kovino; ali pa tri različne tehnologije obdelave enega in istega materiala: žaganje, rezkanje, struženje, klesanje …

Vendar naloga ni v predstavitvenih možnostih arhitekture temveč v arhitekturi sámi.

Vsakič izhajam iz ene in iste osnovne »pra—slike«.


Vendar pazite! Naloga je popolnoma arhitekturna oziroma urbanistična in nikakor konceptualna.
Običajno vas nagovarjamo k premisleku o smiselnosti, novi rabi v novi dobi … tukaj pa gre za oblikovanje. Preprosto za »dajanje« oblike.

Morda bi bilo smiselno to nalogo premislit skupaj z vajo po 8. predavanju.

Vse tri hiše … predstavim na enem skupnem ležečem formatu 1080 x 1920 px.