Splošno navodilo

Vaje koncipirajte abstraktno, nepredmetno … torej konkretno. Tako ne bo težav s »pomeni« in bo videti predvsem likovnost.

Vaje narišete sami (po svoji zamisli). Poudarek je na »narišete«. S prosto roko.

Izdelki naj predstavljajo arhitekturo oziroma urbanizem. Torej naj bodo izdelki arhitekture oziroma urbanizmi.

Pri izvedbi imajo stari analogni mediji absolutno prednost. Predvsem prostoročna risba, kolaž … Izdelek slikate in naložite v spletno učilnico.
Vendar pazite, da bodo posnetki kvalitetni; ravni papirji, vzporedni robovi brez perspektivnega popačenja in pa predvsem dobra ozvetlitev. Možna je tudi poobdelava na računalniku.
Vse teme pa so sicer res prilagojene tudi za delo z računalnikom.

*

Uporabljam enakovredna pojma oblika in forma. Pomen imata enak. Rad bi le jasno ločil med formo, ki jo morate izbrati, ustvariti ali kakor že zahteva naloga in oblikami, ki pri delu nastajajo oziroma oblikami, ki so že tako lastnost vsega vidnega.
Vse vaje oddate v eni sami skupni akrobatovi—pdf podatkovnici.
Ime podatkovnice: Ime Priimek 4.pdf
Velikost slik (višina) 1080 x (širina) 1920 px.
Ta pdf obsega torej dve strani.

Odprti, polodprti, polzaprti in zaprti prostor

Prostor med oblikami ima enako optično vrednost kot prostor zntraj oblik. Kmalu odkrijem, da je ta prostor tudi površina. Problem pa je, da se mora ta količina prostora prilegati različnim formam. Te forme pa so pogosto take, da jih težko izmerim. Torej je likovni oblikovalec človek, ki neprestano meri površine stalno spreminjajočih se form.
Po določenosti (omejenosti) lahko prostore znotraj oblik razdelim v tri skupine. Zaprti prostori, popolnoma določeni, tipa »o« ali »p«. Naslednja skupina predstavlja skoraj zaprte prostore tipa »n« ali »a«. Tretja pa so odpri prostori, kot »c« ali »z«. Oblike prvih dveh tipov ni težko pravilno sestaviti v sestave (nize). Ko pa zlagam oblike tretjega tipa, kmalu ugotovim, da težko ločim med prostorom, ki pripada obliki sami, se pravi med njenim notranjim prostorom in med prostorom do sosednjih oblik. Rešitev tega problema leži v spoznaju, da ima določen del, to je presek obeh prostorov, dvojno funkcijo. Ta del je hkrati notranji in zunanji prostor. Ta vmesni del deluje kot meja. Se pa stalno spreminja s tem, ko se spreminja velikost elementov. Poleg tega bo vsak posameznik definiral to področje nekoliko drugače.

Taki predeli z dvojno funkcijo se pojavljajo vsepovsod v sestavih (nizih). In sedaj sem prišel do tega, zakaj so ornamenti in okrasje tako pomembni. Pomagajo likovnemu oblikovalcu in uporabniku ali gledalcu, da lahko jasneje in enostavneje določita notranji in zunanji prostor oblik in jih tako lažje prepoznavata in med seboj razlikujeta in ločujeta.

Nalogi

Jedro naloge je v razlikovanju dveh pojmov: tekstura in struktura. V slovenščini je to včasih drugače, kot v drugih evropskih jezikih.

Tekstura je lastnost površin. So gladke, hrapave … Teksturo povezujemo z otipom. Tekstura brusnega papirja. Vizualno jo povezujemo z rastri.

Struktura pa je zgradba, ustroj, sestav … lahko tudi kompozicija.

Elementov teksture je vedno tako veliko, da jih nikakor ne bi štel. Nasprotno pa je elementov strukture števno mnogo.

4—1

4—1a Poiščem zanimive teksture: šrafure, rastri … v barvah ali čnobelo.
4—1b Narišem zanimivo sliko, kompozicijo … ki temelji na površinah. Ali pa si jo izmislim. Fasada, tloris, ulični prostor …
4—1c S teksturami zamenjam svetlostne tone in barve. Kompozicija je lahko barvna ali črnobela. Uporabljam ponavljanje, merilo, sloje in barvo. Izdelam dve kompoziciji. Kompoziciji naj bosta arhitekturi.

Obe kompoziciji skupaj predstavim na enem skupnem ležečem formatu 1080 x 1920 px. Obakrat izhajam iz ene in iste osnovne »pra—slike«.

4—2

4—2a S teksturami prvega dela vaje izdelam dve novi kompoziciji.

4—2b Zložim posamezne površine prvega dela vaje v celoto. Spreminjam velikosti in položaje površin in tako vplivam na ravnotežje, napetost in globino. Da bi dosegel močnejši učinek globine, lahko površine tudi deloma »visijo« čez format. Izdelam dve kompoziciji. Kompoziciji naj bosta arhitekturi.

Obe kompoziciji skupaj predstavim na enem skupnem ležečem formatu 1080 x 1920 px. Obakrat izhajam iz ene in iste osnovne »pra—slike«.
.

Oba dela vaje naj bosta čim bolj enotna. Povezovalni elementi so to pot teksture. Torej iste teksture v vseh štirih slikah obeh delov vaje.

Teža naloge je na prvem delu vaje. Kadar pa sem v dvomih, če gre za pravilno razumevanje naloge, mi pogosto pomaga drugi del.

Problem vaje k 4. predavanju je, da večina ne loči med:
teksturo — površinsko lastnostjo (povezano z otipno izkušnjo),
silhueto — obrisom in
strukturo — ustrojem ter zgradbo (notranjim ustrojem).