Splošno navodilo

Vaje koncipirajte abstraktno, nepredmetno … torej konkretno. Tako ne bo težav s »pomeni« in bo videti predvsem likovnost.

Vaje narišete sami (po svoji zamisli). Poudarek je na »narišete«. S prosto roko. Črta mora bit prostoročna!

Izdelki naj predstavljajo arhitekturo oziroma urbanizem. Torej naj bodo izdelki arhitekture oziroma urbanizmi.

Pri izvedbi imajo stari analogni mediji absolutno prednost. Predvsem prostoročna risba, kolaž … Izdelek slikate in naložite v spletno učilnico.
Vendar pazite, da bodo posnetki kvalitetni; ravni papirji, vzporedni robovi brez perspektivnega popačenja in pa predvsem dobra osvetlitev. Možna je tudi poobdelava na računalniku.

*

Uporabljam enakovredna pojma oblika in forma. Pomen imata enak. Rad bi le jasno ločil med formo, ki jo morate izbrati, ustvariti ali kakor že zahteva naloga in oblikami, ki pri delu nastajajo oziroma oblikami, ki so že tako lastnost vsega vidnega.
Vse strani vaje oddate v eni sami skupni akrobatovi—pdf podatkovnici.
Ime podatkovnice: Ime Priimek 3.pdf
Velikost slik (višina) 1080 x (širina) 1920 px.
Ta pdf obsega torej dve strani.

Meditacija

Mojo okolico le izjemoma sodim po absolutnih merilih. En meter nečesa mi ne pove veliko. Za višino mize je to odločno preveč, za višino odraslega človeka pa čisto premalo. Če rečem, da stanujem v rdeči hiši, mi to običajno pove več, ker zgradbe praviloma niso barvite. Še vedno pa ne vem kakšna je ta določena rdeča barva. Torej izvem veliko več iz relacij, ko predmete med seboj primerjam. Relacije, kot so večji—manjši, bližje—dlje, spredaj—zadaj, spodaj—zgoraj … mi dokaj hitro naslikajo podobo prostora oziroma okolice.
Kot sem skušal smer našega delovanja pri predmetu prikazati na predavanjih se bomo ves čas vrteli okoli sedmih parametrov, spremenljivk oziroma funkcij, ki opisujejo prav to. Tri, ki so konceptualne oziroma konstitutivne, ki prostor vzpostavljajo (velikost, razdalja in kot), tri, ki prostor na videz realizirajo (obarvanost—osvetljenost, (površinska) tekstura in optična tesnost) in še ena za zmedo (pomen).

Problem oblike in ozadja

Uokvirjanje najdem povsod. Z okvirjem sliko izpostavim kot likovno delo iz okolice. Tako sem pozoren na likovno delo samo in ga pogosto zaznavam popolnoma izoliranega od svoje okolice. Police, podstavki in vitrine predstavljajo »odre« za razstavljanje predmetov. Krožnik uokvirja čajno skodelico in postavitev določa elemente scenerije na mizi. Obrezovanje, robovi, okvirji in prekinitve (cezure, rezi) so temeljni viri oblikovanja.
Robovi predstavljajo zaščitni tampon okrog vsebine oblikovanja. Predstavljajo tudi prostor za dodatne informacije. Širši robovi predmet sam bolj izpostavijo. Z ožjimi robovi lahko ustvarim vtis, da vsebina izgleda večja.

»V živo« postavljen predmet na videz presega svoje meje in ozadje izgine. Predmet izgleda večji in pomembnejši. Predmet lahko presega ozadje z ene, dveh … strani — spreminjata se intimnost in učinek predmeta.

Predmet sam si lahko vsak razlaga po svoje. Z dodajanjem elementov spreminjam njegov pomen. Kombiniram jih lahko na sto in en način. Ostali elementi so lahko predmetu podrejeni ali nadrjejeni; so lahko večji ali manjši, postavljeni ob ali čez predmet; lahko so transparentni ali pa predmet zakrivajo; lahko so jasni ali pa dvomljivi. Elementi lahko spoštujejo ali pa zanikajo meje predmeta. Z elementi, ki jih postavim čez predmet, ustvarim konflikte v čitljivosti. Z okvirji, podlagami, prosojnimi barvami ločujem elemente od predmeta.

Definicije

Oblika je lastnst po kateri se predmet loči od ozadja.

V nekem smislu gre za odnos med vsebino in okolico (okoliščinami).

Ali je neka vsebina v različnih okoliščinah še vedno ista vsebina? Po zaznavni vrednosti gotovo ne.

Ali je nek predmet v drugačni okolici še vedno isti predmet? Ne zaznamo ga kot enakega.

3–1 — Prvi del naloge

Vsebina (Contentum)

Predstavljam si arhitekturo, ko moram zaradi nekega razloga nekaj »položiti« čeznjo. Recimo, da moram čez fasado montirati napis Ljubljanska banka. Recimo, da bi želel, da hišo preraste ovijalka. Kako to naredim, da ne bo hiša »šaujasta« (mislim na razliko med urejeno moško brado in brado, ki si jo nekdo pusti rasti, da se mu ni potrebno briti). Lahko, da moram hišo obleči v drugo fasado zaradi toplotne zaščite ali podobnega (recimo Pivovarna Union). Mislim, da bi bila dobra primerjava tudi šminka na obrazu. Z njo maskerji v gledališču ali operi ali pa kar kdo sam doma lahko dosežejo neverjetne spremembe obraza.

Še najbolj dobeseden primer pa bi bil kako povzdignem Zoisovo hišo (nasproti naše fakultete) iz hiše nekdaj provincialnega mesta v pravo palačo. Predlagam kar, da »nalepim« čeznjo elemente klasične kompozicije: polstebre, pilastre, vence; nakažem rizalite (z njimi dobim večdelno fasado) in bazo.

Za navdih pa še trije zanimivi primeri:
Austin Kleon: Newspaper Blackout Poems,
Tom Phillips: Humument in
Jonathan Safran Foer: Tree of Codes

Oziroma še en primer. Kaj se zgodi, ko nememu filmu dodamo zvok. Vtis je, da film ni več isti. S tem se je ukvarjal argentinski skladatelj Mauricio Kagel, ko je pisal glasbo za sicer nemi film Nosferatu.

3–1 — Prvi del naloge – nadaljevanje

3-1a Narišem kompozicijo (fasado, ulico, trg, tloris; pravokorni pogled, aksonometrijo, perspektivo …). To eno sliko uporabim za oba primera prve naloge in za oba primera druge naloge.
3-1b Poiščem »provokativne« elemente, ki jih bom postavljal čez kompozicijo.
3-1c Del kompozicije prekrivam oziroma menjam z novimi elementi. Eno naj osvetljuje drugo. Elementi niso le deli slike temveč so aktivni in delujejo kot fokusne točke. Med delom se sprašujem: je slika ploskovita ali prostorska? Kako izgleda obrnjena na glavo? Kako me linije, oblike in vzorci slike napeljujejo, da postavim elemente? Narišem dve kompoziciji. Kompoziciji naj bosta arhitekturi.

Obe kompoziciji skupaj predstavim na enem skupnem ležečem formatu 1080 x 1920 px. Obakrat izhajam iz ene in iste osnovne »pra—slike«.

3–2 — Drugi del naloge

Okoliščine (Contextus)

Ta del vaje je drugačen, kot je bil lani!

Okenske in vratne odprtine so lahko brez okvirjev. Tradicionalno pa imajo okna in vrata, okvirje. Fasada ima na vogalu šivan rob in na vrhu venec. Venci so tudi med etažami, spodaj pa je rustika. Če se izrazim grafično oblikovalsko: s tem izboljšujem čitljivost. Namen vsakega oblikovanja je pospeševanje prenašanja informacij. Kako najdem vhod v gladki stekleni fasadi?
3-2a Uporabim sliko prve naloge za oba primera druge naloge. Če je potrebno, izoliram glavno, vodilno formo.
3-2b Ustvarim dve kompoziciji z robom, okvirjem, ozadjem ali kombinacijo vsega okoli oziroma zadaj prejšnje slike. Uporabim rob, da z njim kaj poudarim, izpostavim. Rob lahko prevlada nad sliko in postane sam dominantna oblika. Vključim še druge elemente v svoje rešitve. Namesto robov in okvirjev lahko menjam ozadja.

Robovi in ozadja so druge arhitekture. Ali pa drugo vreme.

Narišem dve kompoziciji. Kompoziciji naj bosta arhitekturi.

Obe kompoziciji skupaj predstavim na enem skupnem ležečem formatu 1080 x 1920 px. Tudi tokrat obakrat izhajam iz ene in iste osnovne »pra—slike«.