Vaja k 7. predavanju

Oblika — obrt

Splošno navodilo

Vse teme so prilagojene za delo z računalnikom. Zaradi nazornosti se mestoma sklicujem na stare analogne medije.

Uporabljam enakovredna pojma oblika in forma. Pomen imata enak. Rad bi le jasno ločil med formo, ki jo morate izbrati, ustvariti ali kakor že zahteva naloga in oblikami, ki pri delu nastajajo oziroma oblikami, ki so že tako lastnost vsega vidnega.

Vse vaje oddate v eni sami skupni akrobatovi—pdf podatkovnici.
Ime podatkovnice: ime_priimek_7.pdf
Velikost slik (višina) 1080 x (širina) 1920 px.

Material in oblika

Zdi se, da je naše vesolje zgrajeno po hierarhičnem načelu: majhne stvari so deli večjih, te pa so spet deli še večjih stvari. Molekule aluminijevega silikata sestavljajo glino, ki jo lahko oblikujemo v opeke, in iz opek lahko — v določenih odnosih z drugimi materiali — naredimo hiše, vrtne zidove, delavnice, ki lahko skupaj sestavljajo mesto. To so seveda stvari, ki jih je naredil človek, vendar velja isto načelo tudi za naravne stvari, tudi npr. za naše telo. Tak hierarhični razvoj iz delov na neki način omejuje naravo celote. Z opeko ne moremo graditi modernih nebotičnikov, ki zahtevajo jeklene konstrukcije, in če gradimo z bambusom in papirjem, se pojavijo drugačne omejitve. Te omejitve so vzrok za mnoge tako imenovane zakone, v resnici so te omejitve ti zakoni sami. Vendar ta hierarhična ureditev vesolja omogoča sistem kodiranja, s katerim lahko zgradimo uspešna okvirna vodila, ki nam omogočajo zaznavanje kompleksnih podatkov.

Poglejte besedilo Gospodar sistema 1 v knjigi Gospodar sistema.

Naloga

7—1

Vzorec — O strukturi

Snujem fasado kot vzorec (ornament), ki temelji na mreži, izjemoma pa na kakšni drugi obliki ponavljanja. Risbo na koncu pomanjšam na velikost 1024 pikslov.

Vzorci niso nič drugega, kot so v matematiki izometrične preslikave (v ravnini). Pod izometričnimi preslikavami razumemo zrcaljenje (zrcaljenja je več vrst), vrtež, ponavljanje in podobno. Za natančnejša pojasnila pa preverim »Wallpaper Groups«. Obstaja 17 različnih možnosti. Če pa v ta red vnesem še variacije … Na osnovi osnovnega vzorca spoznam, kaj pomeni mera, modul, merilo, razmerje in sorazmerje. To pa je pet pojmov, ki jih mora obvladati vsak arhitekt.

Osnovni vzorec vlečem iz kompozicije v kompozicijo. Torej je končni izdelek odvisen od tega, kako začnem. Delam predvsem sistematično in z razumom, ne le z »občutkom«.

7—2

Struktura → sistem — Standardni element → grupa → niz

Standardni elementi so v funkciji predstavnih elementov. Število elementov v nizu → število elementov v vseh nizih → število nizov → velikost kompozicije. Vsak element je količinsko enakomerno razdeljen po vseh nizih in vsak niz je količinsko enakomerno zastopan po celotni sliki. → Očitno je posamezni element velik natanko eno enoto.

Narišem fasado. Risbo na koncu pomanjšam na velikost 1024 pikslov.

Gre za kontrast količine, kot ga poznamo iz barvne teorije. Običajno je jedro problema v velikosti posameznih ploskev, kakor se je ukvarjal Johannes Itten. V tem primeru pa gre za količino oziroma število ponavljanj, kot so to delali Josef Albers, Owen Jones in predvsem Paul Lohse.

7—3

Struktura, zaporedje

Razdelim format 70/50 cm na 7/5 kvadratov s stranico 10 cm ali pa praktično enak format 70/49 cm na 10/7 kvadratov s stranico 7 cm. Vsak kvadrat še naprej delim na kvadrate z robom 1 cm. Tako sem dobil mrežo debelih in tankih linij, ki je struktura (ogrodje) moji sliki. Se pravi, da imam podane elemente, dve različici nizov (grup) in format. Znotraj posameznega niza izgradim temo, ki se v obliki variacij ponovi v vseh ostalih nizih. Ko preskočim na nivo višje, postanejo prejšnji nizi elementi in zgodba se ponovi, tako da je celotni format variacija teme iz prejšnjnih nizov. Narišem fasado. Risbo na koncu pomanjšam na velikost 1024 pikslov.

Pazite! Nisem podal oblike, le pravila igre!

Načeloma so vse tri risbe enako obsežne. Vse imajo načeloma enako število ponovitev; skupno število elementov, ki gradijo kompozicijo, je v vseh treh primerih enako.

Že prva risba je vzorec. Razlikujem med elementom, ki se ponavlja, in med vzorcem.

Prva risba je torej vzorec zgrajen pa načelih za ustvarjanje vzorcev. Druga risba je hierarhično urejen oziroma strukturiran vzorec. Tretja risba je vzorec zasnovan na modularni mreži.

Primeri vaj so le najboljši izdelki, ki sem jih dobil. To še ne pomeni, da prtedstavljajo dobre primere za posnemanje. Zanašajte se predvsem na besedilo in manj na primere.

Vaja nikakor ni tako zastavljena, da je zadnja točka vzorec, druga točka izrez iz zadnjega in prva točka izrez iz drugega.

.

Fasada ni kar nekaj v smislu »vse je možno«. Gre za podobo kako se hiša kaže navzven. Najprej pa pogledam kako so fasade izgledale skozi zgodovino. Pa ne, da bi delal eklektično. S poznavanjem klasične kompozicije ustvarim sodobno podobo.

Hiša ima vogale in venec. Ima izoblikovan stik s tlemi—podstavek. Ima parapete in okna. Ima okenske osi.

Tradicionalno je veljalo, da je pokončna smer pomembnejša od vodoravne. Torej kako rešim križanja pokončnih in vodoravnih elementov—stebrov in vencev.

Sprehodim se po Cankarjevi ulici. Po tem grem po Stritajevi in Miklošičevi. Na Facebooku poiščem fotografa arhitekta Mirana Kambiča. Na njegovih fotografijah pretežno sodobne slovenske arhitekture vidim, da je fasada še vedno fasada. Torej le ni res »vse je možno«. O izjemah pa na tem mestu nebi govoril.

Tudi fasada Garažne hiše Šempeter še vedno ustreza prej zapisanim glavnim načelom.

Piercy&Company
Slika 1: