Vaja k 7. predavanju
Oblika — obrt
Splošno navodilo
Vaje koncipirajte abstraktno, nepredmetno … torej konkretno. Tako ne bo težav s »pomeni« in bo videti predvsem likovnost.
Vaje narišete sami (po svoji zamisli). Poudarek je na »narišete«. S prosto roko.
Izdelki naj predstavljajo arhitekturo oziroma urbanizem. Torej naj bodo izdelki arhitekture oziroma urbanizmi.
Pri izvedbi imajo stari analogni mediji absolutno prednost. Predvsem prostoročna risba, kolaž … Izdelek slikate in naložite v spletno učilnico.
Vendar pazite, da bodo posnetki kvalitetni; ravni papirji, vzporedni robovi brez perspektivnega popačenja in pa predvsem dobra ozvetlitev. Možna je tudi poobdelava na računalniku.
Vse teme pa so sicer res prilagojene tudi za delo z računalnikom.
*
Uporabljam enakovredna pojma oblika in forma. Pomen imata enak. Rad bi le jasno ločil med formo, ki jo morate izbrati, ustvariti ali kakor že zahteva naloga in oblikami, ki pri delu nastajajo oziroma oblikami, ki so že tako lastnost vsega vidnega.
Vse vaje oddate v eni sami skupni akrobatovi—pdf podatkovnici.
Ime podatkovnice: Ime Priimek 7.pdf
Velikost slik (višina) 1080 x (širina) 1920 px.
Ta pdf obsega torej eno stran.
»
Vajo boste oddali v treh delih. Vsak teden en del.
7—1
Prvi teden narišete prvo kompozicijo in pripadajoči fasadni pas – prerez čez pročelje z nakazanimi nadstropji (oziroma smiselno shematski prerez).
7—2
Drugi teden na isti format zraven narišete drugo kompozicijo in pripadajoči fasadni pas – prerez čez pročelje z nakazanimi nadstropji (oziroma smiselno shematski prerez).
7—3
Tretji teden ob prejšnji dve narišete še tretjo kompozicijo in pripadajoči fasadni pas – prerez čez pročelje z nakazanimi nadstropji (oziroma smiselno shematski prerez).
Tako boste lahko primerjali njihove »karakterje«.
Vsakič oddate vajo v eni sami skupni akrobatovi .pdf podatkovnici.
Ime podatkovnic vedno enak: Ime Priimek 7.pdf
Velikost formata (višina) 1080 x (širina) 1920 px.
«
Material in oblika
Zdi se, da je naše vesolje zgrajeno po hierarhičnem načelu: majhne stvari so deli večjih, te pa so spet deli še večjih stvari. Molekule aluminijevega silikata sestavljajo glino, ki jo lahko oblikujemo v opeke, in iz opek lahko — v določenih odnosih z drugimi materiali — naredimo hiše, vrtne zidove, delavnice, ki lahko skupaj sestavljajo mesto. To so seveda stvari, ki jih je naredil človek, vendar velja isto načelo tudi za naravne stvari, tudi npr. za naše telo. Tak hierarhični razvoj iz delov na neki način omejuje naravo celote. Z opeko ne moremo graditi modernih nebotičnikov, ki zahtevajo jeklene konstrukcije, in če gradimo z bambusom in papirjem, se pojavijo drugačne omejitve. Te omejitve so vzrok za mnoge tako imenovane zakone, v resnici so te omejitve ti zakoni sami. Vendar ta hierarhična ureditev vesolja omogoča sistem kodiranja, s katerim lahko zgradimo uspešna okvirna vodila, ki nam omogočajo zaznavanje kompleksnih podatkov.
Poglejte besedilo Gospodar sistema 1 v knjigi Gospodar sistema.
Naloga
7—1
Vzorec — O strukturi
Snujem pročelje, tloris, ulico, trg … kot vzorec (ornament) – nikakor pa ne vzorec kakor primerek (eksemplar), ki temelji na mreži, izjemoma pa na kakšni drugi obliki ponavljanja.
Vzorci niso nič drugega, kot so v matematiki izometrične preslikave (v ravnini). Pod izometričnimi preslikavami razumemo zrcaljenje (zrcaljenja je več vrst), vrtež, ponavljanje in podobno. Za natančnejša pojasnila pa preverim »Wallpaper Groups«. Obstaja 17 različnih možnosti. Tukaj pa je objavljeno odlično igralo.
Če pa v ta red vnesem še variacije … Na osnovi osnovnega vzorca spoznam, kaj pomeni mera, modul, merilo, razmerje in sorazmerje. To pa je pet pojmov, ki jih mora obvladati vsak arhitekt in urbanist.
Osnovni vzorec vlečem iz kompozicije v kompozicijo. Torej je končni izdelek odvisen od tega, kako začnem. Delam predvsem sistematično in z razumom, ne le z »občutkom«.
Narišem pročelje, tloris, ulico, trg …
Narišem pogled in fasadni pas – prerez čez pročelje z nakazanimi nadstropji (oziroma smiselno shematski prerez).
.
Ornament ne vsebuje samo enega samega elementa.
7—2
Struktura → sistem — Standardni element → grupa → niz
Standardni elementi so v funkciji predstavnih elementov. Število elementov v nizu → število elementov v vseh nizih → število nizov → velikost kompozicije. Vsak element je količinsko enakomerno razdeljen po vseh nizih in vsak niz je količinsko enakomerno zastopan po celotni sliki. → Očitno je posamezni element velik natanko eno enoto.
Se pravi, da imam podane elemente, dve različici nizov (grup) in gabarit oziroma format. Znotraj posameznega niza izgradim temo, ki se v obliki variacij ponovi v vseh ostalih nizih. Ko preskočim na nivo višje, postanejo prejšnji nizi elementi in zgodba se ponovi, tako da je celotni gabarit oziroma format variacija teme iz prejšnjnih nizov.
Narišem pročelje, tloris, ulico, trg …
Narišem pogled in fasadni pas – prerez čez pročelje z nakazanimi nadstropji (oziroma smiselno shematski prerez).
Gre za kontrast količine, kot ga poznamo iz barvne teorije. Običajno je jedro problema v velikosti posameznih ploskev, kakor se je ukvarjal Johannes Itten. V tem primeru pa gre za količino oziroma število ponavljanj, kot so to delali Josef Albers, Owen Jones in predvsem Paul Lohse.
7—3
Struktura, zaporedje
Na format papirja narišem mrežo. Običajno je mreža kvadratna, toda ni nujno. Kvadrati naj bodo veliki, da boste lahko vanje vrisali arhitekturne oziroma urbanistične elemente višjega deda. Vsak kvadrat še naprej delim na manjše kvadrate. To mrežo rišem tanjše od prejšnje. Po njej rišem elemente nižjega reda.
Tako sem dobil mrežo debelih in tankih linij, ki je struktura (ogrodje) moji risbi. Se pravi, da imam podane elemente, dve različici nizov (grup) in gabarit oziroma format. Znotraj posameznega niza izgradim temo, ki se v obliki variacij ponovi v vseh ostalih nizih. Ko preskočim na nivo višje, postanejo prejšnji nizi elementi in zgodba se ponovi, tako da je celotni gabarit oziroma format variacija teme iz prejšnjnih nizov.
Narišem pročelje, tloris, ulico, trg …
Narišem pogled in fasadni pas – prerez čez pročelje z nakazanimi nadstropji (oziroma smiselno shematski prerez).
Vse tri kompozicije skupaj predstavim na enem skupnem ležečem formatu 1080 x 1920 px. Vsakič izhajam iz ene in iste osnovne »pra—slike«.
Pazite! Nisem podal oblike, le pravila igre!
Načeloma so vse tri risbe enako obsežne. Vse imajo načeloma enako število ponovitev; skupno število elementov, ki gradijo kompozicijo, je v vseh treh primerih enako.
Že prva risba je vzorec. Razlikujem med elementom, ki se ponavlja, in med vzorcem.
Prva risba je torej vzorec zgrajen pa načelih za ustvarjanje vzorcev. Druga risba je hierarhično urejen oziroma strukturiran vzorec. Tretja risba je vzorec zasnovan na modularni mreži.
Primeri vaj so le najboljši izdelki, ki sem jih dobil. To še ne pomeni, da prtedstavljajo dobre primere za posnemanje. Zanašajte se predvsem na besedilo in manj na primere.
Vaja nikakor ni tako zastavljena, da je zadnja točka vzorec, druga točka izrez iz zadnjega in prva točka izrez iz drugega.
Vse tri risbe so torej v istem merilu in enako obsežne.
Pročelje ni kar nekaj v smislu »vse je možno«. Gre za podobo kako se hiša kaže navzven. Najprej pa pogledam kako so pročelja zgledala skozi zgodovino. Pa ne, da bi delal eklektično. S poznavanjem klasične kompozicije ustvarim sodobno podobo.
Hiša ima vogale in venec. Ima izoblikovan stik s tlemi—podstavek. Ima parapete in okna. Ima okenske osi.
Tradicionalno je veljalo, da je pokončna smer pomembnejša od vodoravne. Torej kako rešim križanja pokončnih in vodoravnih elementov—stebrov in vencev.
Sprehodim se po Cankarjevi ulici. Po tem grem po Stritajevi in Miklošičevi. Na Facebooku poiščem fotografa arhitekta Mirana Kambiča. Na njegovih fotografijah pretežno sodobne slovenske arhitekture vidim, da je pročelje še vedno pročelje. Torej le ni res »vse je možno«. O izjemah pa na tem mestu ne bi govoril.
Tudi pročelje Garažne hiše Šempeter (Šarabon) še vedno ustreza prej zapisanim glavnim načelom.
Vse tri arhitekture … predstavim na enem skupnem ležečem formatu 1080 x 1920 px.
