Splošno navodilo

Barvni nauk sem povzel po Haraldu Küppersu. Vsa vprašanja na teoretskem delu izpita izhajajo iz tega nauka.

Dodatna literatura

Küppers, Harald: Farbe. Ursprung, Systematik, Anwendung, Callwey Verlag, München 1973.
Küppers, Harald: Das Grundgesetz der Farbenlehre, Du Mont Schauberg, Köln 1978.
Küppers, Harald: Die Logik der Farbe. Theoretische Grundlagen der Farbenlehre, Callwey, München 1981.

1. tema — kaj je barva

1

Interferenčne barve brezbarvnega materiala
Je barva lastnost stvari?
Barva nikakor ni lastnost materiala, je le lastnost barvnega gledanja.

2

Barva materiala je relativna.
Material se ne kaže v določeni barvi. Njegov izgled je v glavnem relativen. Odvisen je od trenutne razsvetljave.

3

Prilagoditev in preuglasitev
Oko ima sposobnost, da se prilagodi trenutni razsvetljavi in in pogojem opazovanja.

4

Vpliv ozadja
Videz določene barve spremeni barva ozadja.

5

Barvna preubranost
Preubranosti kažejo na sposobnost prilagoditve očesa.

6

Barva je zgolj barvni občutek
Okoliški svet nima barve. Zgrajen je iz brezbarvne tvarine in brezbarvne energije. Barva obstaja le kot zaznava barve opazovalca.

2. Tema — Princip delovanja organa vida

7

Organ vida kot računalnik
Organ vida deluje kot računalniški sistem. Oko je vstopna in možgani so računska enota. Barvni občutek je izhodni podatek.

8

Tri prabarve
V očesu imamo tri vrste barvnih čutnic, ki jim ustrezajo tri vrste sposobnosti barvnih zaznav. Barvne zaznave so vijolično—modra, zelena in oranžno—rdeča.

9

Napake organa vida
Popačena barvna zaznava, barvna slepota in slepota so napake organa vida.

10

Prilagoditev optimizira zaznavo.
Organ vida se skuša vedno “prestaviti” na srednjo občutljivost.

11

Osem skrajnih barvnih občutkov imenujemo osnovne barve.

3. Tema — Predstavitveni modeli in modeli videnja barv

12

Sistem vrednosti prabarv
Sistem vrednosti prabarv opiše milijon barvnih odtenkov.

13

Štiri delne vrednosti barvnega odtenka (shema delnih vrednosti)
Iz tridelne kode sistema vrednosti prabarv sledijo največ štiri delne vrednosti osnovnih barv.

14

Šest skupin delnih vrednosti (mehanski model za razlago nastanka barvne zaznave)
Pri nastanku barvne zaznave tvorijo osnovne barve šest skupin možnih kombinacij delnih vrednosti.

15

Tvorjenje grup vrednosti prabarv (statistična shema količin)
Kot se atomi vežejo v molekule, se vežejo vrednosti prabarv v grupe.

16

99 vrednosti osnovnih barv barvnega odtenka (model pra— in osnovnih barv)
Barvni odtenek sestavlja vedno 99 vrednosti osnovnih barv; in sicer neodvisno od števila vrednosti prabarv.

17

Tri zaznavne sposobnosti kot vektorji (zložljivi model vektorjev)
Da bi razložili zakonitost videnja po geometrični poti, opazujmo prabarve kot vektorje. Glede na njihove medsebojne kote nastanejo geometrijske oblike šestkotnik, kocka, romboeder in os (daljica).

18

Urejenost relativne barvne svetlosti (nepestrosti) po oseh
Nepestra os predstavlja sistematično urejene vse nepestre barvne odtenke.

19

Romboeder: idealni barvni prostor
Romboeder predstavlja idealni barvni prostor.

20

Prednosti kockastega barvnega prostora
Kockasti barvni prostor ima prednost, da so njegovi prerezi kvadratne ploskve. Ta lastnsot je zelo uporabna in smiselna, ko sestavljamo pregledne barvne tabele.

21

Šestkotna ploskev (barvni krog)
Šestkotna ploskev (barvni krog) kaže urejenost barv v dveh razsežnostih.

22

Nepestra os in pestri barvni krog (šestkotnik)
Osnovno shemo barvne teorije sestavljata nepestra barvna os in pestri barvni (šestkotnik).

4. Tema — rdeča nit učinkov od svetlobe do barvnega občutka

23

Luč: vidno valovanje energije
Luč je valovanje energije z valovnimi dolžinami med 400 nm in 700 nm (1 nm = 0.000001 mm).

24

V svetu fizike ni barv
Svet fizike ni barven. Sestavlja ga brezbarvna tvarina in brezbarvna energija.

25

Svetlobni spekter
Spekter je sistematična urejenost vidnega valovanja energije po valovnih dolžinah.

26

Robni spekter
Robni spektri nastanejo, ko se na mrežnici na raznih mestih lomijo delne slike.

27

Funkcija barvnega dražljaja
Za vsak barvni dražljaj je funkcija barvnega dražljaja fizikalni zapis.

28

Komplementarne in kompenzacijske barve
Komplementarni barvni dražljaji se ojačijo v belo, kompenzativni barvni dražljaji pa se nevtralizirajo v nepestro.

29

Bela svetloba
Ko imenujemo neko svetlobo belo, nismo s tem povedali prav nič o kvaliteti njene spektralne zgradbe.

30

Pogojno enake in brezpogojno enake barve
Barve, ki jih vidimo enake le pri določeni vrsti osvetlitve, imenujemo pogojno enake barve. Barve, ki izgledajo enake pri vseh vrstah osvetlitev, imenuje brezpogojno enake barve.

31

Barvna metrika je merjenje sevanja
Področje fizike, ki se ukvarja z merjenjem vidnega energijskega sevanja in z izračunavanjem pripadajočih barvnih vrednosti, imenujemo barvna metrika.

32

Barve (vrste barv)
Barve (vrste barv) imenujemo barvne odtenke, ki so urejeni v barvnem krogu (šestkotniku).

5. Tema — zakoni mešanja barv

33

Aditivno (seštevalno) mešanje (barvna televizija)
O aditivnem mešanju govorimo, ko barvni dražljaji istočasno hkrati učinkujejo na mrežnico.

34

Subtraktivno (odštevalno) mešanje (barvna fotografija)
Subtraktivno mešanje se imenuje modulacija vidne energije sevanja skozi lazurne filtrske sloje.

35

Barvne svetlobe ter lazurne in pokrivne telesne barve
Ločiti moramo med barvnimi svetlobami na eni strani ter med lazurnimi in pokrivnimi barvnimi sredstvi na drugi strani.

36

Integralno mešanje (pokrivna barvna sredstva se zmešajo v nepestro)
Pri integralnem mešanju zaradi delnih vrednosti nepestrih osnovnih barv bele in črne v principu nastanejo nepestre vrednosti.

37

Pestro mešanje (pestro mešanje pokrivnih barvnih sredstev)
Pri pestrem mešanju nastanejo nepestre vrednosti, ker se pestre osnovne barve med seboj nevtralizirajo.

38

Drugi zakoni mešanja barv
Obstaja vsaj 11 zakonov mešanja barv. Čeprav ima vsak zakon svoje zakonitosti, pravzaprav vsakič le drugače interpretiramo delovanje organa vida.

6. Tema — barvno snovanje

39

Kvalitete barvnega odtenka
Barvni ton (pestrost), relativna barvna svetlost (nepestrost), barvna čistost in absolutna barvna svetlost so štiri kvalitete barvnega odtenka.

40

Načrtovani barvni učinki
Barvne učinke lahko načrtujemo, če le sistematično sledimo urejenosti barvnega prostora ali barvnega kroga (šestkotnika).

41

Barvni snovalci so odgovorni okolju
Če barve napačno uporabimo, lahko ustvarimo zateženo okolje, ki ga lahko primerjamo s hrupom, smradom ali zasenčitvijo.