Vaja k 9. predavanju

Oblika — sistem

Splošno navodilo

Vse teme so prilagojene za delo z računalnikom. Zaradi nazornosti se mestoma sklicujem na stare analogne medije.

Uporabljam enakovredna pojma oblika in forma. Pomen imata enak. Rad bi le jasno ločil med formo, ki jo morate izbrati, ustvariti ali kakor že zahteva naloga in oblikami, ki pri delu nastajajo oziroma oblikami, ki so že tako lastnost vsega vidnega.

Vse vaje oddate v eni sami skupni akrobatovi—pdf podatkovnici.
Ime podatkovnice: ime_priimek_9.pdf
Velikost slik (višina) 1080 x (širina) 1920 px.

Material in oblika

Zdi se, da je naše vesolje zgrajeno po hierarhičnem načelu: majhne stvari so deli večjih, te pa so spet deli še večjih stvari. Molekule aluminijevega silikata sestavljajo glino, ki jo lahko oblikujemo v opeke, in iz opek lahko — v določenih odnosih z drugimi materiali — naredimo hiše, vrtne zidove, delavnice, ki lahko skupaj sestavljajo mesto. To so seveda stvari, ki jih je naredil človek, vendar velja isto načelo tudi za naravne stvari, tudi npr. za naše telo. Tak hierarhični razvoj iz delov na neki način omejuje naravo celote. Z opeko ne moremo graditi modernih nebotičnikov, ki zahtevajo jeklene konstrukcije, in če gradimo z bambusom in papirjem, se pojavijo drugačne omejitve. Te omejitve so vzrok za mnoge tako imenovane zakone, v resnici so te omejitve ti zakoni sami. Vendar ta hierarhična ureditev vesolja omogoča sistem kodiranja, s katerim lahko zgradimo uspešna okvirna vodila, ki nam omogočajo zaznavanje kompleksnih podatkov.

Poglejte besedilo Gospodar sistema 1 v knjigi Gospodar sistema.

Naloga

9—1—1

√2 — Struktura → členitev

Razdelim format 70 / 50 cm na 7 / 5 kvadratov s stranico 10 cm ali pa podoben format 70/49 cm na 10/7 kvadratov s stranico 7 cm. Vask kvadrat še naprej delim na kvadrate z robom 1 cm. Tako dobim mrežo debelih in tankih linij, ki je struktura (ogrodje) moji sliki fasade. Znotraj vsakega kvadrata zgradim temo s pomočjo členitve; kvadrate z robom 1 cm združujem v ploskve velike 3 / 2, 7 / 5, 17 / 12, in 41 / 29. Po dve enako veliki vzdolžno ležeči ploskvi lahko združim, saj se razmerje ne spremeni. Če mi 4 različni pari števil niso dovolj, lahko divizor (manjše število v paru) pomnožim s faktorjem 2 (kar je le prejšnja grafična zakonitost izražena aritmetično). Tako dobim še pare 4 / 3, 10 / 7, 24 / 17, in 58 / 41. Nato zložim kvadratne kompozicije tako, da se njihova notranja kompozicija smiselno nadaljuje na sosednje v vodoravni in navpični smeri. Spoštujem √2 imanentno linearno (diskurzivno) logiko.

Pojasnilo Gre za igro razmerij oziroma ulomkov, ki so aritmetični približki razmerja √2/1. Pri predlaganem postopku se igram z zakonitostjo, ki pravi, da je (√2)-1 = √2 / 2. [obratna vrednost √2 je enaka njegovi polovični vrednosti, to je (1.414)-1 = 0.707; in pa, da je (1 + √2)/1 = 1 / (√2 – 1) oziroma 1 + √2 = (√2 – 1)-1]

9—1—2

Φ (zlati rez) — Struktura → členitev

Razdelim format 72 / 45 cm na 8 / 5 kvadratov s stranico 9 cm ali pa podoben format 65/40 cm na 13/8 kvadratov s stranico 5 cm. Vask kvadrat še naprej delim na kvadrate z robom 1 cm. Tako dobim mrežo debelih in tankih linij, ki je struktura (ogrodje) moji kompoziciji fasade. Znotraj vsakega kvadrata zgradim temo s pomočjo členitve; kvadrate z robom 1 cm združujem v ploskve velike 3 / 2, 5 / 3, 8 / 5, 13 / 8, 21 / 13, 34 / 21 in 55 / 34. Vsako ploskev lahko povečam za kvadrat ležeč ob daljši stranici z robom te iste stranice, oziroma jo zmanjšam za kvadrat, ki leži znotraj nje ob krajši stranici z robom te iste stranice. Če dobro pogledate dane ulomke, boste videli, da gre za vrsto števil 2, 3, 5, 8, 13, 21, 34 in 55 (an = an-1 + an-2). Nato zložim kvadratne kompozicije tako, da se njihova notranja kompozicija smiselno nadaljuje na sosednje v vodoravni in navpični smeri. Spoštujem Φ imanentno ploskovno logiko.

Pojasnilo Gre za igro razmerij oziroma ulomkov, ki so aritmetični približki razmerja Φ = [(√5 + 1) / 2]. Pri predlagani operaciji se igram z zakonitostjo, ki pravi, da je Φ-1 = Φ – 1. {obratna vrednost Φ (to je 1 / Φ) je enaka njegovi vrednosti zmanjšani za 1 [(1.618)-1 = 1.618 – 1 = 0.618]}

9—2—1

√2 — Členitev →

Vaša naloga je, da naredite kompozicijo fasade z deljenjem formata ter ponavljanjem in deljenjem (sestavnih) delov (formata). Ničesar si ne izmislite iz nič. Vse je že pred vami skrito v papirju; morate le odkriti (v—videti) kaj je v formatu. Delite lahko na pol v smeri daljše stranice. Lahko pa razdelite format 70/49.497474 cm na kvadratni del ploskve in ostanek. [Tako ste razdelili mero 70 cm na 49.4974746832 cm in ostanek (70 / 49.4974746832 =~ √2).] Če ste dovolj spretni, pa lahko uporabljate še vse √2 podobne like. Po enakem postopku lahko delite dele še naprej. Dobili boste kompozicijo, ki bo morda podobna kompozicijam Pieta Mondriana, tlorisom Andrea Palladia, …

Pojasnilo Pri predlaganem postopku se igram z zakonitostjo, ki pravi, da je (√2)-1 = √2 / 2 [obratna vrednost √2 je enaka njegovi polovični vrednosti, to je (1.414)-1 = 0.707; in pa, da je (1 + √2) / 1 = 1 / (√2 – 1) oziroma 1 + √2 = (√2 – 1)-1].

9—2—2

Φ (zlati rez) — Členitev →

Vaša naloga je, da naredite kompozicijo fasade z deljenjem formata ter ponavljanjem in deljenjem (sestavnih) delov (formata). Ničesar si ne izmislite iz nič. Vse je že pred vami skrito v papirju; morate le odkriti (v—videti) kaj je v formatu. Delite lahko format 70/43.2623 cm na kvadratni del ploskve in ostanek. [Tako ste razdelili mero 70 cm na 43.2623792125 cm in ostanek (70/43.2623792125 ≈ Φ).] Lahko pa formatu odrežete polovico kvadrata ležečega vzdolž krajše stranice; s tem ste dobili zlatemu rezu soroden lik. Po enakem postopku lahko delite dele še naprej. Dobili boste kompozicijo, ki bo morda podobna kompozicijam Pieta Mondriana, tlorisom Andrea Palladia, …

Pojasnilo Gre za igro razmerij oziroma ulomkov, ki so aritmetični približki razmerja Φ = [(√5+1)/2]. Pri predlagani operaciji se igram z zakonitostjo, ki pravi, da je Φ-1 = Φ – 1. {obratna vrednost Φ (to je 1/Φ) je enaka njegovi vrednosti zmanjšani za 1 [(1.618)-1 = 1.618 – 1 = 0.618]}

 

Fasada ni kar nekaj v smislu »vse je možno«. Gre za podobo kako se hiša kaže navzven. Najprej pa pogledam kako so fasade izgledale skozi zgodovino. Pa ne, da bi delal eklektično. S poznavanjem klasične kompozicije ustvarim sodobno podobo.
Hiša ima vogale in venec. Ima izoblikovan stik s tlemi—podstavek. Ima parapete in okna. Ima okenske osi.
Tradicionalno je veljalo, da je pokončna smer pomembnejša od vodoravne. Torej kako rešim križanja pokončnih in vodoravnih elementov—stebrov in vencev.