Splošno navodilo

Vaje koncipirajte abstraktno, nepredmetno … torej konkretno. Tako ne bo težav s »pomeni« in bo videti predvsem likovnost.

Vaje narišete sami (po svoji zamisli). Poudarek je na »narišete«. S prosto roko.

Izdelki naj predstavljajo arhitekturo oziroma urbanizem. Torej naj bodo izdelki arhitekture oziroma urbanizmi.

Pri izvedbi imajo stari analogni mediji absolutno prednost. Predvsem prostoročna risba, kolaž … Izdelek slikate in naložite v spletno učilnico.
Vendar pazite, da bodo posnetki kvalitetni; ravni papirji, vzporedni robovi brez perspektivnega popačenja in pa predvsem dobra ozvetlitev. Možna je tudi poobdelava na računalniku.
Vse teme pa so sicer res prilagojene tudi za delo z računalnikom.

*

Uporabljam enakovredna pojma oblika in forma. Pomen imata enak. Rad bi le jasno ločil med formo, ki jo morate izbrati, ustvariti ali kakor že zahteva naloga in oblikami, ki pri delu nastajajo oziroma oblikami, ki so že tako lastnost vsega vidnega.

»

Vajo boste oddali v treh delih. Vsak teden en del.
Prvi teden narišete prvo kompozicijo in pripadajoči fasadni pas (oziroma smiselno shematski prerez). 9—1
Drugi teden na isti format zraven narišete drugo kompozicijo in pripadajoči fasadni pas (oziroma smiselno shematski prerez). 9—2
Tretji teden ob prejšnji dve narišete še tretjo kompozicijo in pripadajoči fasadni pas (oziroma smiselno shematski prerez). 9—3
Tako boste lahko primerjali njihove »karakterje«.
Vsakič oddate vajo v eni sami skupni akrobatovi .pdf podatkovnici.
Ime podatkovnic vedno enak: Ime Priimek 9.pdf
Velikost formata (višina) 1080 x (širina) 1920 px.

«

Material in oblika

Zdi se, da je naše vesolje zgrajeno po hierarhičnem načelu: majhne stvari so deli večjih, te pa so spet deli še večjih stvari. Molekule aluminijevega silikata sestavljajo glino, ki jo lahko oblikujemo v opeke, in iz opek lahko — v določenih odnosih z drugimi materiali — naredimo hiše, vrtne zidove, delavnice, ki lahko skupaj sestavljajo mesto. To so seveda stvari, ki jih je naredil človek, vendar velja isto načelo tudi za naravne stvari, tudi npr. za naše telo. Tak hierarhični razvoj iz delov na neki način omejuje naravo celote. Z opeko ne moremo graditi modernih nebotičnikov, ki zahtevajo jeklene konstrukcije, in če gradimo z bambusom in papirjem, se pojavijo drugačne omejitve. Te omejitve so vzrok za mnoge tako imenovane zakone, v resnici so te omejitve ti zakoni sami. Vendar ta hierarhična ureditev vesolja omogoča sistem kodiranja, s katerim lahko zgradimo uspešna okvirna vodila, ki nam omogočajo zaznavanje kompleksnih podatkov.
Preberem besedilo Gospodar sistema 1 v knjigi Gospodar sistema.

Naloga

9—1

√2 — Struktura → členitev
Razdelim format 70 / 50 cm na 7 / 5 kvadratov s stranico 10 cm ali pa podoben format 70 / 49 enot na 10 / 7 kvadratov s stranico 7 enot. Vask kvadrat še naprej delim na kvadrate z robom 1 enote. Tako dobim mrežo debelih in tankih linij, ki je struktura (ogrodje) moji sliki fasade, tlorisa, mestnega prostora ... Znotraj vsakega kvadrata zgradim temo s pomočjo členitve; kvadrate z robom 1 enote združujem v ploskve velike 3 / 2, 7 / 5, 17 / 12, in 41 / 29. Po dve enako veliki vzdolžno ležeči ploskvi lahko združim, saj se razmerje ne spremeni. Če mi 4 različni pari števil niso dovolj, lahko divizor (manjše število v paru) pomnožim s faktorjem 2 (kar je le prejšnja grafična zakonitost izražena aritmetično). Tako dobim še pare 4 / 3, 10 / 7, 24 / 17, in 58 / 41. Nato zložim kvadratne kompozicije tako, da se njihova notranja kompozicija smiselno nadaljuje na sosednje v vodoravni in navpični smeri. Spoštujem √2 lastno linearno (diskurzivno) logiko.
Ploskev razmerij 1 / 1 in 1 / 2 ne uporabljam.

Ploskve zlagam brez razmakov (brez »fug«). Ploskev ne prekrivam.
.
Narišem »pogled« in fasadni pas (oziroma smiselno shematski prerez).
Rišem na mreži.

Pojasnilo Gre za igro razmerij oziroma ulomkov, ki so aritmetični približki razmerja √2 / 1. Pri predlaganem postopku se igram z zakonitostjo, ki pravi, da je (√2)^-1 = √2 / 2. [obratna vrednost √2 je enaka njegovi polovični vrednosti, to je (1,414)^-1 = 0,707; in pa, da je (1 +  √2)/1 = 1 / (√2 – 1) oziroma 1 + √2 = (√2 – 1)^-1]

9—2

Φ (zlati rez) — Struktura → členitev
Razdelim format 72 / 45 enot na 8 / 5 kvadratov s stranico 9 enot ali pa podoben format 65 / 40 enot na 13 / 8 kvadratov s stranico 5 enot. Vask kvadrat še naprej delim na kvadrate z robom 1 enote. Tako dobim mrežo debelih in tankih linij, ki je struktura (ogrodje) moji kompoziciji fasade, tlorisa, mestnega prostora ... Znotraj vsakega kvadrata zgradim temo s pomočjo členitve; kvadrate z robom 1 enote združujem v ploskve velike 3 / 2, 5 / 3, 8 / 5, 13 / 8, 21 / 13, 34 / 21 in 55 / 34. Vsako ploskev lahko povečam za kvadrat ležeč ob daljši stranici z robom te iste stranice, oziroma jo zmanjšam za kvadrat, ki leži znotraj nje ob krajši stranici z robom te iste stranice. Če dobro pogledam dane ulomke, vidim, da gre za vrsto števil 2, 3, 5, 8, 13, 21, 34 in 55 (a_n = a_n-1 + a_n-2). Nato zložim kvadratne kompozicije tako, da se njihova notranja kompozicija smiselno nadaljuje na sosednje v vodoravni in navpični smeri. Spoštujem Φ lastno ploskovno logiko.
Ploskev razmerij 1 / 1 in 1 / 2 ne uporabljam.

Ploskve zlagam brez razmakov (brez »fug«). Ploskev ne prekrivam.
.
Narišem »pogled« in fasadni pas (oziroma smiselno shematski prerez).
Rišem na mreži.
9—1 in 9—2 oddam na enem formatu eno poleg drugega.

Pojasnilo Gre za igro razmerij oziroma ulomkov, ki so aritmetični približki razmerja Φ = [(√5 + 1) / 2]. Pri predlagani operaciji se igram z zakonitostjo, ki pravi, da je Φ^-1 = Φ – 1. {obratna vrednost Φ (to je 1 / Φ) je enaka njegovi vrednosti zmanjšani za 1 [(1.618)^-1 = 1,618 – 1 = 0,618]}

9—3

ρ (plastično število) — Struktura → členitev
Razdelim format 70 / 50 enot na 7 / 5 kvadratov s stranico 10 enot ali pa podoben format 60 / 45 enot na 12 / 9 kvadratov s stranico 5 enot. Vask kvadrat še naprej delim na kvadrate z robom 1 enote. Tako dobim mrežo debelih in tankih linij, ki je struktura (ogrodje) moji kompoziciji fasade, tlorisa, mestnega prostora ... Znotraj vsakega kvadrata zgradim temo s pomočjo členitve; kvadrate z robom 1 cm združujem v ploskve velike 3 / 2, 4 / 3, 5 / 4, 7 / 5, 9 / 7, 12 / 9, 16 / 12, 21 / 16, 28 / 21, 37 / 28, 49 / 37 in 65 / 49. Če dobro pogledam dane ulomke, vidim, da gre za vrsto števil 2, 2, 3, 4, 5, 7, 9, 12, 16, 21, 28, 37, 49 in 65 (a_n = a_n-2 + a_n-3). Nato zložim kvadratne kompozicije tako, da se njihova notranja kompozicija smiselno nadaljuje na sosednje v vodoravni in navpični smeri. Spoštujem ρ lastno ploskovno logiko.
Ploskev razmerij 1 / 1 in 1 / 2 ne uporabljam.

Ploskve zlagam brez razmakov (brez »fug«). Ploskev ne prekrivam.
.
Narišem »pogled« in fasadni pas (oziroma smiselno shematski prerez).
Rišem na mreži.

9—1, 9—2 in 9—3 oddam na enem formatu eno poleg drugega.

Vse tri kompozicije skupaj predstavim na enem skupnem ležečem formatu 1080 x 1920 px. Vsakič izhajam iz ene in iste osnovne »pra—slike«.

Fasada ni kar nekaj v smislu »vse je možno«. Gre za podobo kako se hiša kaže navzven. Najprej pa pogledam kako so fasade izgledale skozi zgodovino. Pa ne, da bi delal eklektično. S poznavanjem klasične kompozicije ustvarim sodobno podobo.

Hiša ima vogale in venec. Ima izoblikovan stik s tlemi—podstavek. Ima parapete in okna. Ima okenske osi.
Tradicionalno je veljalo, da je pokončna smer pomembnejša od vodoravne. Torej kako rešim križanja pokončnih in vodoravnih elementov—stebrov in vencev.

Vse tri kompozicije skupaj predstavim na enem skupnem ležečem formatu 1080 x 1920 px. Vsakič izhajam iz ene in iste osnovne »pra—slike«.

9—2—1

√2 — Členitev →
Naloga je, da naredim kompozicijo fasade, tlorisa, mestnega prostora ... z deljenjem formata ter ponavljanjem in deljenjem (sestavnih) delov (formata). Ničesar si ne izmislim iz nič. Vse je že pred vami skrito v papirju; moram le odkriti (v—videti) kaj je v formatu. Delim lahko na pol v smeri daljše stranice. Lahko pa razdelim format 70 / 49,497474 cm na kvadratni del ploskve in ostanek. [Tako sem razdelil mero 70 cm na 49,4974746832 cm in ostanek (70 / 49,4974746832 = ~ √2).] Če sem dovolj spreten, pa lahko uporabljam še vse √2 podobne like. Po enakem postopku lahko delim dele še naprej. Dobil bom kompozicijo, ki bo morda podobna tlorisom in fasadam Andrea Palladia …
Kompozicija mora biti brez ostankov, brez prekrivanj in brez vrzeli.
.
Narišem »pogled« in fasadni pas (oziroma smiselno shematski prerez).

Pojasnilo Pri predlaganem postopku se igram z zakonitostjo, ki pravi, da je (√2)^-1 = √2 / 2 [obratna vrednost √2 je enaka njegovi polovični vrednosti, to je (1,414)^-1 = 0,707; in pa, da je (1 + √2) / 1 = 1 / (√2 – 1) oziroma 1 + √2 = (√2 – 1)^-1].

9—2—2

Φ (zlati rez) — Členitev →
Naloga je, da naredim kompozicijo fasade, tlorisa, mestnega prostora ... z deljenjem formata ter ponavljanjem in deljenjem (sestavnih) delov (formata). Ničesar si ne izmislim iz nič. Vse je že pred vami skrito v papirju; moram le odkriti (v—videti) kaj je v formatu. Delim lahko format 70 / 43,2623 cm na kvadratni del ploskve in ostanek. [Tako sem razdelil mero 70 cm na 43,2623792125 cm in ostanek (70 / 43.2623792125 ≈ Φ).] Lahko pa formatu odrežem polovico kvadrata ležečega vzdolž krajše stranice; s tem sem dobil zlatemu rezu soroden lik. Po enakem postopku lahko delim dele še naprej. Dobil bom kompozicijo, ki bo morda podobna tlorisom in fasadam Andrea Palladia …
Kompozicija mora biti brez ostankov, brez prekrivanj in brez vrzeli.
.
Narišem »pogled« in fasadni pas (oziroma smiselno shematski prerez).

Pojasnilo Gre za igro razmerij oziroma ulomkov, ki so aritmetični približki razmerja Φ = [(√5 + 1) / 2]. Pri predlagani operaciji se igram z zakonitostjo, ki pravi, da je Φ^-1 = Φ – 1. {obratna vrednost Φ (to je 1 / Φ) je enaka njegovi vrednosti zmanjšani za 1 [(1,618)^-1 = 1,618 – 1 = 0,618]}

9—2—3

ρ (plastično število) — Členitev →
Naloga je, da naredim kompozicijo fasade, tlorisa, mestnega prostora ... z deljenjem formata ter ponavljanjem in deljenjem (sestavnih) delov (formata). Ničesar si ne izmislim iz nič. Vse je že pred vami skrito v papirju; moram le odkriti (v—videti) kaj je v formatu. Delim lahko format 70 /  / 52,8414 cm na kvadratni del ploskve in ostanek. [Tako sem razdelil mero 70 cm na 52,8413551543 cm cm in ostanek (70/52,8413551543 ≈ ρ).] Dobil bom kompozicijo, ki bo podobna tlorisom in fasadam Hansa van der Laana …
Kompozicija mora biti brez ostankov, brez prekrivanj in brez vrzeli.
.
Narišem »pogled« in fasadni pas (oziroma smiselno shematski prerez).

9—2—1, 9—2—2 in 9—2—3 oddam na enem formatu eno poleg drugega.

Vse tri kompozicije skupaj predstavim na enem skupnem ležečem formatu 1080 x 1920 px. Vsakič izhajam iz ene in iste osnovne »pra—slike«.