1995

La natura delle cose

San Giovanni al Natisone, Italija

 

Stvar je organizacija (spoznanje) snovi v stvarnost.

Stvar izriše oblika, ko omeji neko površino z drugo površino. Oblika je zunaji značaj, zunanja, kvantitativna manifestacija notranje strukture. Notranja struktura je torej namen zunanje omejitve oblike.

Način kako se notranja struktura povnanji in upredmeti je forma. Forma je individualna navzočnost stvari, ki izraža svojo duhovno vsebino v človeški individualni in družbeni prostor, je način bivanja stvari. Je organska, utelešena reakcija duhovne napetosti proti okolju. Tako je videz forme rezultat njene notranje strukture, oziroma je forma celota od notranje strukture do zunanjega videza, od njene vloge v prostoru do našega odnosa do nje. Je način organizacije snovi v stvarnost, kvaliteta.

Snov v stvarnost organiziramo (spoznavamo) z gibanjem/premikanjem (mobilis). Stvar dobi velikost, razdaljo, merilo in obliko. To je topološko gibanje, zunanja, fizična, kvantitativna manifestacija gibanja v prostoru. Njegova zunanja podoba je hitrost.

Način organiziranja (spoznavanja) snovi v stvarnost je določen z gibanjem/spreminjanjem (motus). Razdalja se loči od velikosti in kvantiteta od kvalitete. To je notranje, strukturalno gibanje, kvalitativna manifestacija gibanja v prostoru. Njegova zunanja podoba je variabilnost organizacije.

Brez gibanja ni organizacije (spoznanja), brez organizacije (spoznanja) nobene forme, brez forme nobene stvari. Vsako stvar organiziramo (spoznamo) skozi gibanje. Vse stvari so iz gibanja izhajajoče forme, ki spet silijo h gibanju. Zato je karakter gibanja enak karakterju forme. Sposobnost zunanje predstavitve pa je odvisna od snovi in fizičnih sposobnosti človeka.

Stvar je gibanje v času in prostoru.”

natura
Slika 1: