Kompozicija v ravnini

1. naloga – črtna risba

Oddam v torek 5. novembra do 9. ure v spletno učilnico. Merilo 1 : 50.

Metropilis
Slika 1:
Nagrajenci The Architecture Drawing Prize 2021
Digitalno
Re-reading Metropolis, Chenglin Jin, Univerza v Kaliforniji, Berkeley, ZDA, 2020

Uvodne misli


»Zdi se, da je naše vesolje zgrajeno po hierarhičnem načelu: majhne stvari so deli večjih, te pa so spet deli še večjih stvari. Molekule aluminijevega silikata sestavljajo glino, ki jo lahko oblikujemo v opeke, in iz opek lahko — v določenih odnosih z drugimi materiali — naredimo hiše, vrtne zidove, delavnice, ki lahko skupaj sestavljajo mesto. To so seveda stvari, ki jih je naredil človek, vendar velja isto načelo tudi za naravne stvari, tudi npr. za naše telo. Tak hierarhični razvoj iz delov na neki način omejuje naravo celote. Z opeko ne moremo graditi modernih nebotičnikov, ki zahtevajo jeklene konstrukcije, in če gradimo z bambusom in papirjem, se pojavijo drugačne omejitve. Te omejitve so vzrok za mnoge tako imenovane zakone, v resnici so te omejitve ti zakoni sami. Vendar ta hierarhična ureditev vesolja omogoča sistem kodiranja, s katerim lahko zgradimo uspešna okvirna vodila, ki nam omogočajo zaznavanje kompleksnih podatkov.«
Milan Butina v knjigi Elementi likovne prakse

Jurij Vega je poračunal prve uporabne logaritemske tablice. Poleg tega pa je izračunal vrednost števila π veliko natančneje od svojih predhodnikov.
Računanja števila π se je lotil tako, da je krogu očrtal in včrtal 96–kotnik. Na osnovi razlike med njima je dobil zelo natančen rezultat.

96 = 2 x 2 x 2 x 2 x 2 x 3
96 = 2 x 48
96 = 3 x 32
96 = 4 x 24
96 = 6 x 16
96 = 8 x 12
96 = 12 x 8
96 = 16 x 6
96 = 24 x 4
96 = 32 x 3
96 = 48 x 2


Naloga

Namen naloge:

1. Ustvarim urejeno (likovno) kompozicijo kjer za vsak element točno vem kje je;
da spoznam delo v zahtevanem merilu;
da se navadim na delo s pozicijami, koordinatami, osmi, z metričnim prostorom;
2. Spoznam se z risalnim orodjem: format, črte, tipi/vrste črt, barve …
priprava za tisk …
.
Predvsem pa mora kompozicija ustrezati likovnim (in estetskim) normam.

.

Narišem 96–kotnik. Pravilen (verjetno ne), nepravilen (zelo verjetno), sklenjen (težko), nesklenjen (lažje). Skratka nekako moram vsaj paroma povezat 96 točk v ravnini.
Predstavljam si parcelo, tlorisni gabarit oziroma format 25 x 35 m. Njegova površina je 875 m2. Mreža kvadratov, ki tvori to površino ima 936 sečišč. Porabil(a) bom nekako vsakega desetega.

Mreža

Običajno ali pa vsaj zelo pogosto so v arhitekturi načrti zasnovani na mreži. Torej tlorisi, prerezi, fasade, urbanistične zasnove … sledijo neki obliki reda, ki je najpogosteje mreža.
Mreža je lahko kvadratna, pravokotna … korak mreže je lahko stalen, lahko sta vsaka naslednja vrsta ali stolpec širša … Spreminjanje širin lahko sledi aritmetičnemu zaporedji (3, 5, 7, 9, 11 …), geometričnemu zaporedju (3, 6, 12, 24, 48 …); lahko ustvarim »valovanje« (3, 5, 7, 5, 3, 5, 7, 5, 3 …). Možnosti je zelo veliko.

Mreža je običajno pravokotna, lahko pa je rombasta, trikotna, šest kotna …

Najbolj običajne so (kvadratne) pravokotne mreže.
V tej vaji je mreža kvadratna s korakom 1 m.
Torej 25 x 35 kvadratov, oziroma, 26 navpičnih črt in 36 vodoravnih črt. Tako nekako.
Mreža in okvir sta obvezno »sprintana«.

Orodje

Miselno orodje si izmislim. Lahko sledim, recimo, skoku šahovskega konja. Možnosti je neskončno. Pomembno je le, da vem kaj delam; da znam opisat/razložit postopek po katerm snujem kompozicijo.
Pri tem ni natančnejših navodil, ker je možnih več rešitev. Pravzaprav si vsak lahko zamisli, recimo, pet različnih, in vsak si zamisli drugačne. Na korekturah pa vam bom pomagal izbrat najboljšo zasnovo in le–to narediti čim bolje.
Kaj delam? 96–kotnik na mreži.
Kako delam? Načeloma, kakor si le lahko zamislim.

Spodaj v robu napišem glavo

(kar sklenjeno v eni vrsti):
1. naloga
Mentor: izr. prof. Jaka Bonča
Predstavitvene tehnike
Šolsko leto: 2024–2025
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za arhitekturo
Vpisna številka
Ime in priimek
.
»Plotam« na format 500 x 700 mm v merilu 1 : 50.
Format je pokončen.

Nastavitve za .pdf

Označim območje, ki ga želim natisnit (Marquee Tool).
File – Save As
1 Format: PDF File
2 Open File After Save
3 Page Options
3a Margins: vse 0,00 mm
3b Size
3ba ↔︎ 540 mm
3bb ↕︎ 740 mm
3c Portrait
3d OK
4 Document Options
4a Print Area
4aa Marquee Area
4b Scale
4ba Original (1 : 50)
4c Save PDF with…
4ca Color
4d Arangement
4da Center
4e OK
5 Save

Literatura

Rokovnik


Na korekture moram priti opremljen(a) s skicami, vajami in izdelki ter dobro voljo. Neopremljeni »človeki« nas ne zanimajo.
S seboj moram prinesti vsaj toliko, kot je za določen dan predvideno v rokovniku.

.
Vsakič moram imeti s seboj:
— skicirko;
— print celotne kompozicije na A4 formatu;
— print tipičnega izreza kompozicije na A4 formatu v 100 % merilu.


Uvodno srečanje
Torek, 8. oktober
Seznanjanje s predmetom.
Razlaga 1. vaje.
Seznanjanje z risalnim orodjem.

1. korektura
Torek, 15. oktober
Zasnove — skice kompozicij
.
1. Vsaj pet skic »najlepših« 96–kotnikov:
skice velikosti A5;
skice naj bodo v merilu, čeprav narisane s prosto roko;
— merilo 1 : 200 (na A5 format (14,85 x 21 cm) v merilu 1 : 200 spravim ~30 x 42 m);
trirobo merilo je nepogrešljiv pripomoček.
.
2. Odprem program:
spoznam se s programom;
 rišem v merilu 1 : 1;
nastavim merilo 1 : 50;
pobrišem vse »layerje«;
narišem parcelo (zemljišče) 25 x 35 m na svojem »layerju« (kar je v merilu 1 : 50 ravno 50 x 70 cm);
narišem mrežo na svojem »layerju«;
narišem 96–kotnik na svojem »layerju«.
.
Na srečanje prinesem:
5 skic;
»print« vsaj enega 96–kotnika na A4 formatu v merilu 1 : 125.
tipični izrez kompozicije v merilu 1 : 50 na A4 formatu (»scale« = 100 %).

Aula MagnaPrimer skice
Miloš Bonča, 1990

2. korektura
Torek, 22. oktober
Digitalizirane zasnove
.
1. Zasnove prenesene v računalnik — 5 različic;
po potrebi še skiciram.
.
2. Delam v programu:
spoznavam se s programom;
rišem 96–kotnik na svojem »layerju«;
vsako različico narišem na svojem »layerju«;
spoznavam debeline in druge lastnosti črt.
.
Na srečanje prinesem:
(nove) skice;
5 kompozicij na A4 formatih v merilu 1 : 125.
tipični izrez kompozicije v merilu 1 : 50 na A4 formatu (»scale« = 100 %).

Aula Magna 1Primer zasnove z ravnilom in šestilom
Miloš Bonča, 1990

3. korektura
Torek, 29. oktober
Pregled izvedbe
.
1. Tako rekoč dokončani izdelki; po možnosti več različic;
po potrebi še skiciram.
.
2. Priprava izdelka za »plotanje«;
navodila so na začetni strani.
.
Na srečanje prinesem:
(nove) skice;
vsaj eno kompozicijo na A4 formatu v merilu 1 : 125;
tipični izrez kompozicije v merilu 1 : 50 na A4 formatu (»scale« = 100 %).

Oddaja vaje
Torek, 5. november
V spletno učilnico do 9. ure oddam končni izdelek.
Končni izdelek je obvezno v .pdf obliki zapisa.
.pdf vektorski in ne bitni. 

Pazim na točne dimenzije formata.
Poimenovanje datoteke: Ime Priimek 1.pdf
Datoteke nikakor ne stiskam (ne »zipam«).
.
Na srečanje prinesem:
denar za »print«;
pokažem žige.
.
Razlaga 2. vaje

Komentar — kritika 1. vaje
Torek, 12. november

Primeri podobnih a nikakor ne enakih nalog


Filip Komatina
Predstavitvene tehnike 1, 1916–1917, Filip Komatina

Luka Jovović
Predstavitvene tehnike 1, 1916–1917, Luka Jovović

Monika Kobal
Predstavitvene tehnike 1, 1916–1917, Monika Kobal

Pavle Komatina
Predstavitvene tehnike 1, 1916–1917, Pavle Komatina

Primeri podobnih a nikakor ne enakih nalog starejših študentov


Dušan Ostojić
Arhitekturna delavnica, 2021–2022, Dušan Ostojić

Dušan Ostojić
Arhitekturna delavnica, 2021–2022, Dušan Ostojić

Dušan Ostojić
Arhitekturna delavnica, 2021–2022, Dušan Ostojić

Dušan Ostojić
Arhitekturna delavnica, 2021–2022, Dušan Ostojić