S teksturo ustvarim izraz

Več posameznih oznak postane tekstura, ko postane celotna površina vzorca pomembnejša od katere koli posamezne oznake. Tekstura običajno predstavlja površino predmeta ali ozadja in ne predmeta samega; poudarja obliko. Seveda nima samo pasivnega značaja. Če jo primerno uporabimo, poudarja glavno podobo in nadaljuje vidni koncept. Če jo slabo uporabimo, nas moti in zavaja oko, vnaša moteč hrup v kompozicijo.

Ustvarjanje izraza.

Teksturo lahko ustvarimo kot odgovor na glavno podobo (upanje) ali kot njeno nasprotje (strah).

1. naloga

Pisanje

Oddam v torek 16. oktobra ob 14h (16h)

Uvodne opombe

To vajo rišem tehnično z merilom, ravnilom, trikotniki in šestilom. Pišem pa obvezno s prosto roko v blok pisavi.

Format papirja je 250 x 350 mm (~B4). Velikost mora biti točna! Format je pokončen.

Tehnično rišem tanke (in svetle) črte. Na to osnovo pišem s »flomastri«.

Naj ponovim: pišem z roko, rišem z merilom in ravnilom; pomožne linije in konstrukcijo rišem s svinčnikom, nakar končno risbo spišem s flomastri normiranih debelin; izjemoma s svinčniki.

Spodaj v robu napišem glavo (lahko kar sklenjeno v vrsti):

1. naloga
Mentor: prof. dr. Jaka Bonča
Predstavitvene tehnike 1
Šolsko leto: 2018—2019
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za arhitekturo
Vpisna številka
Ime in priimek

Struktura → sistem
standardni element → grupa → niz

Veliko ravnih linij
kot sledi strelov v risanki.

Vse pisave imajo prirojeno vidno teksturo, ki izhaja iz nalaganja lastnosti, kot so širina poteze, razmerje … Te lastnosti se v formatu prepletajo z velikostjo, razmaki levo—desno (med črkami) in razmaki gor—dol (med vsrtami) … Rezultat je tekstura celote.

Vzamem list papirja formata 250 x 350 mm — obrnem ga pokonci.

Nanj narišem mrežo s korakom 20 mm. Izhodišče mreže je točno v sredini lista.

Po tej mreži narišem pot. S potjo želim čim bolj enakomerno zapolniti list. Pri tem si pomagam z logičnim »orodjem«. Lahko označim vsa presečišča v mreži, ki predstavljajo praštevila. Postopek ponovim iz vsakega vogala. Torej postopam nekako v smislu »kvadrata Sator«. Potem smiselno povežem označene točke.

Lahko si predstavljam, da po mreži skače šahovski konj. V tem primeru bi bila naloga, da ne izpustim nobenega polja oziroma presečišča. Spet jih smiselno povežem v neprekinjeno pot.

Pot sedaj razširim, da bom lahko pisal po njej. Torej mi do sedaj narisana črta predstavlja srednico. Razširim jo na vsako stran enako. Skupaj mora biti pot široka 3 mm, torej narišem obstoječi poti vzporednico na vsako stran odmaknjeno za 1,5 mm.

V pripravljeno pot pišem latinsko besedilo. Predlagam kar »Lorem ipsum …«.

Na računalniku napišem eno vrsto besedila podobne velikosti in ga natisnem. Uporabim neserifno pisavo; recimo takšno, da bi z veseljem bral dolg roman. Torej brez nepotrebnih vragolij.

Johannes Guttenberg naj bi izumil tisk s premičnimi črkami. Bil je predvsem poslovnež, toda popolnoma drugačen od novodobnih. Težil je k najvišji možni kvaliteti. To pomeni, da mora biti natisnjeno besedilo kar najbolj berljivo in hkrati tudi lepo. Zgledoval se je po domnevno takrat najlepši na roko napisani izdaji Svetega pisma. To je zgodba, ki ji današnji bralniki ne sledijo, čeprav je tehnologija dovolj razvita.

Danes v šolah ni več predmeta »Lepopisje«. Zato bom zgodbo obrnil. Zgledoval se bom po pisanju stroja in potem čim bolje pisal s prosto roko. Pazim na širine posameznih znakov; da so vsi čim bolj enako »zračni«. Pazim na razmake med črkami, ki morajo biti enako »zračni«, kot so prostori znotraj črk. In končno pazim še na razmake med besedami. Torej črke, presledki med črkami in presledki med besedami morajo biti vsi iz istega »filma«.

1_0.27
Slika 1: Notranja prostora obeh črk sta enako »zračna«.
Oba imata na pogled enako površino.

Razmak
Slika 2: »Zračnost« vmesnega prostora je na pogled enaka »zračnosti« notranjih prostorov.

Razmak drugič
Slika 3: Površine vmesnih in notranjih prostorov ne morem natančno izračunati.
Gre boljn ali manj za občutek, ki si ga z vajo razvijem.

Razmak tretjič
Slika 4: Površine vmesnih in notranjih prostorov ne morem natančno izračunati.
Gre boljn ali manj za občutek, ki si ga z vajo razvijem.

Razmaki
Slika 5: Slaba podoba besede in dve možni rešitvi.

Razmaki drugič
Slika 6: Dober primer v tej velikosti.
Primer primeren za manjše velikosti.

Ligature
Slika 7: »Ligature«: ko dva ali več znakov med seboj povežem.
S tem prijemom rešim težavne črkovne pare.
Čitljivost besedila pa je s tem slabša.

Težave 2
Slika 8: Levo: Linearno enaki razmaki med črkami povzročijo neritmično podobo. »O« vidimo kot luknjo, ker so črke pretesno skupaj.
Desno: Razmaki ne smejo biti linearno enaki, temveč morajo biti ploskovno enaki..

Težave 1
Slika 9: Levo: preveč stisnjeno.
Desno: pravilni razmaki med črkami.

Težave 5
Slika 10: Levo: Prostor med »T« in »H« ni dovolj velik. Kot da se prečka črke »T« naslanja na »H«.
Desno: Prostor med »T« in »H« je primerno razširjen.

Težave 4
Slika 11: Levo: Tudi med »L« in »A« mora biti primeren presledek.
Desno: Vsi presledki v besedi so primerno razširjeni, da je podoba besede enotna.

Težave 3
Slika 12: Levo: Črke so pretesno skupaj.Prav pogosta napaka.
Desno: Primerni razmaki.

Težave 6
Slika 13: Običajno je najprimernejša šitina presledka med besedami širina črke »I«.

Težave 11
Slika 14: Levo: Napačno.
Desno: Pravilno.

Težave 13
Slika 15: Levo: Pravilni razmaki med besedami in med vrstami.
Desno: Razmaki med besedami so preveliki.

Težave 7
Slika 16: Levo: Pregosto.
Desno: Pravilno.

Težave 8
Slika 17: Levo: Pregosto. Zato »W« plava.
Desno: Pravilno.

Težave 10
Slika 18: Levo: Pravilno.
Desno: Napačno.

Težave 9
Slika 19: Levo: Prekratki »ascendenti« in »descendenti«.
Desno: »Ascendenti« in »descendenti« pravilnih dolžin.

Težave 12
Slika 20: Levo: »Ascendenti« in »descendenti« pravilnih dolžin.
Desno: Prekratki »ascendenti« in »descendenti«.

Težave 14
Slika 21: Levo: Narobe. Razprtost črk enake velikosti bi morala biti enaka.
Desno: Pravilno. Obe vrsti sta enako razprti.

Težave 15
Slika 22: Levo: Preveč stisnjene črke in vrste.
Desno: Jasno in lepo, ker so razmaki med črkami in med vrstami pravilni.

Pogledam še osnove pisanja.

»Hudo« priporočena vaja

KERNTYPE a kerning game
Vaja razmakov med črkami. Strokovno razmaku med črkami rečemo »kern«, razmaku med vrstami pa kegel (angleško »leading«).

Pa še obvezno pogledam film

Inge Druckrey: Teaching to See from Edward Tufte on Vimeo.

Besedilo, ki osvetljuje vlogo tega filma.

Opomba

Papirja formata B4 ne morem kupiti. Prodajajo B1 — 700 x 1000 mm oziroma 707 x 1000 mm. Zaradi praktičnosti bom vzel »prilagojeni« format 700 x 1000 mm — torej zaokroženo na centimeter. Smiselno ga dam na pol in dobim dva B2 formata 500 x 700 mm (500 x 707 mm). Enega spravim za drugo vajo. Drugega pa dam spet na pol in dobim dva B3 formata 350 x 500 mm (353,5 x 500 mm). Pa dam tega spet na pol in dobim dva B4 formata 250 x 350 mm (250 x 353,5 mm).

Rokovnik

Torek, 2. oktober

Seznanjanje s predmetom.
Razlaga 1. vaje.
Seznanjanje z risalnim orodjem.
Na korekture moram priti opremljen s skicami, vajami in izdelki ter dobro voljo. Neopremljeni »človeki« nas ne zanimajo.
S seboj moram prinesti vsaj toliko, kot je za določen dan predvideno v rokovniku.

Četrtek, 4. oktober

Skupinske korekture
»Hudo« priporočena vaja
Zasnove — skice kompozicij in vaje v pisanju
1. Vsaj pet skic »poti po formatu«. Skice vsaj velikosti A5.
2. Opravljena »Hudo priporočena vaja«. V dokaz opravljene vaje prinesem slike zaslona.
3. Vaje v pisanju s pomočjo ene vrste natisnjenega besedila.

Aula Magna
Slika 23: Primer skice
Miloš Bonča, 1990

Torek, 9. oktober

Skupinske korekture
1. Zasnove — makete narisane z risalnim orodjem v končni velikosti — pregled izvedbe; po možnosti 5 različic.
Na A3 papir narišem format B4, vanj mrežo in po mreži sled. Namesto z besedilom lahko sled predstavim s primerno debelo linijo.
2. Vaje v pisanju.

Aula Magna 1
Slika 24: Primer zasnove z ravnilom in šestilom
Miloš Bonča, 1990

Četrtek, 11. oktober
Skupinske korekture
1. Risba posameznih delov z risalnim orodjem v končni velikosti na dokončnem papirju — pregled izvedbe.

Torek, 16. oktober
Oddaja vaje
Razlaga 2. vaje
Predavanje
Oddati moram vse žigosane skice, žigosane vaje in dokončni izdelek.
V spletno učilnico v določenem roku oddam sliko končnega izdelka.

Četrtek, 18. oktober
Komentar — kritika 1. vaje

Sol LeWitt
Slika 25: Sol LeWitt: The Location of Lines Lines from the Ends of Lines

Sol LeWitt
Slika 26: Sol LeWitt: The Location of Lines Lines from the Ends of Lines

Sol LeWitt
Slika 27: Sol LeWitt: The Location of Lines Lines from the Ends of Lines

SaveSaveSaveSaveSaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSaveSaveSave

SaveSaveSaveSave

SaveSaveSaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSaveSaveSave

SaveSaveSaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSave