Kompozicija na mreži

1. naloga – Vzorec na mreži

Oddam v torek 26. oktobra na začetku srečanja.


»Zdi se, da je naše vesolje zgrajeno po hierarhičnem načelu: majhne stvari so deli večjih, te pa so spet deli še večjih stvari. Molekule aluminijevega silikata sestavljajo glino, ki jo lahko oblikujemo v opeke, in iz opek lahko — v določenih odnosih z drugimi materiali — naredimo hiše, vrtne zidove, delavnice, ki lahko skupaj sestavljajo mesto. To so seveda stvari, ki jih je naredil človek, vendar velja isto načelo tudi za naravne stvari, tudi npr. za naše telo. Tak hierarhični razvoj iz delov na neki način omejuje naravo celote. Z opeko ne moremo graditi modernih nebotičnikov, ki zahtevajo jeklene konstrukcije, in če gradimo z bambusom in papirjem, se pojavijo drugačne omejitve. Te omejitve so vzrok za mnoge tako imenovane zakone, v resnici so te omejitve ti zakoni sami. Vendar ta hierarhična ureditev vesolja omogoča sistem kodiranja, s katerim lahko zgradimo uspešna okvirna vodila, ki nam omogočajo zaznavanje kompleksnih podatkov.«
Milan Butina v knjigi Elementi likovne prakse

Uvodne opombe

To vajo skiciram s prosto roko. Izvedem pa jo z risalnim orodjem, tj. z računalnikom.

Format papirja je 250 x 350 mm (~B4). Velikost mora biti točna! Format je pokončen.

Vajo delam v programu, ki naj bi ga že poznal.

Delam v Apple Numbers, Microsoft Excel … torej v programu za urejanje preglednic.

Ne delam pa v Apple Pages, Micsrosoft Word … ker imam v teh programih manjši nadzor nad elementi s katerimi gradim v tej vaji kompozicijo.

Naj ponovim: delam v Apple Numbers, Microsoft Excel … oddam v digitalni in analogni obliki.


Spodaj v robu napišem glavo (lahko kar sklenjeno v vrsti – združim celice):
1. naloga
Mentor: izr. prof. Jaka Bonča
Predstavitvene tehnike 1
Šolsko leto: 2021—2022
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za arhitekturo
Vpisna številka
Ime in priimek

Abstraktna geometrična kompozicija

Oblikujem vzorec. Načeloma naj bi bil vzorec tak, da bi iz njega lahko izoblikoval fasado. Ne vzorec na fasadi; vzorec naj bi bil ustroj fasade. Gradniki vzorca so torej okna, vrata, slopi, stebri …
Očitno je naloga popolnoma abstraktna. Torej nepredmetna, nepredstavna … Likovni elementi ne predstavljajo nič določenega; predstavljajo edino sami sebe.

Če kaj pomaga, poslušajte skladbo, ki jo je napisal Iannis Xenakis. Skladatelj je bil tudi arhitekt in je med drugim risal za Le Coubusierja.

Ali pa poglejte recimo kakšno opečno hišo, ki jo je zasnoval arhitekt Louis I. Kahn. Phillips Exeter Academy Library; poiščite fotografijo v »pravokotni projekciji«. Dobro poglejte.

Snujem fasado … kot vzorec (ornament), ki temelji na mreži.
Vzorci niso nič drugega, kot so v matematiki izometrične preslikave (v ravnini). Pod izometričnimi preslikavami razumemo zrcaljenje (zrcaljenj je več vrst), vrtež, ponavljanje in podobno. Za natančnejša pojasnila pa preverim »Wallpaper Groups«. Obstaja 17 različnih možnosti. Če pa v ta red vnesem še variacije … Na osnovi osnovnega vzorca spoznam, kaj pomeni mera, modul, merilo, razmerje in sorazmerje. To pa je pet pojmov, ki jih mora obvladati vsak arhitekt.

.

Ornament vedno temelji na ponavljanju.

Mreža

Običajno ali pa vsaj zelo pogosto so v arhitekturi načrti zasnovani na mreži. Torej tlorisi, prerezi, fasade, urbanistične zasnove … sledijo neki obliki reda, ki je najpogosteje mreža.
Mreža je lahko kvadratna, pravokotna … korak mreže je lahko stalen, lahko sta vsaka naslednja vrsta ali stolpec širša … Spreminjanje širin lahko sledi aritmetičnemu zaporedji (3, 5, 7, 9, 11 …), geometričnemu zaporedju (3, 6, 12, 24, 48 …); lahko ustvarim »valovanje« (3, 5, 7, 5, 3, 5, 7, 5, 3 …). Možnosti je zelo veliko.

Mreža je običajno pravokotna, lahko pa je rombasta, trikotna, šest kotna …

Najbolj običajne so (kvadratne) pravokotne mreže.

V tej vaji (verjetno) zaradi določenega orodja tudi ne bo šlo izven pravokotnega, torej ortogonalnega sistema.

Kakšen je korak mreže je odvisno od moje kompozicije.


Razmišljam podobno kot v matematiki, ko iščem skupni imenovalec. Mreža mora biti dovolj »drobna«, da lahko po njej narišem vse elemente, hkrati pa mora biti tudi dovolj »groba«, da ni možno prav vse. Torej iščem največji skupni delitelj, največji skupni imenovalec (se pravi čim večjo številko pod ulomkovo črto).

Običajno je mreža kvadratna. Lahko pa je tudi pravokotna (rombasta, šest kotna … lahko je tudi na videz nepravilna, če je le »zadaj« matematično določena).

Enostavno se lotim snovanja kompozicije na karo papirju. S svinčnikom ali kakšnim drugim pisalom primerne debeline, torej ne pretankim, rišem črte po mreži karo papirja.
Opomba: praviloma rišem na belem papirju; v tem primeru izjemoma pride prav karo papir.

Red

Kompozicijo bom gradil(a) na ponavljanju. Torej ponavljam, variiram, mutiram … toliko časa, da zapolnim ves format. Ko ponavljam, kompozicijo lahko obračam, zrcalim, premikam … skratka dovoljene so vse štiri izometrične preslikave: premik, zrcaljenje, vrtež in zrcaljenje s premikom. Gre za preslikave kjer se razdalje ohranjajo. Tudi kongruenčne preslikave. Vsako kongruenčno preslikavo lahko razstavim na tri zrcaljenja glede na premico.

Opomba: congruentia [lat.] skladnost, somernost, ujemanje.

Naj me omejitev na zmoti, naj mi ne vzame veselja … v življenju so omejitve nekaj stalnega, v arhitekturi pa itak. Vedno sem vezan(a) na okolje, program … kot je rekel arhitekt Boris Podrecca: »Arhitekt je vedno gasilec, čeprav bi želel biti piroman.«

Orodje

Oblikujem, ustvarim, snujem … mrežno kompozicijo. Torej delam na mreži. Posameznim celicam spreminjam kvalitete, kot so robovi, polnila … V celice ničesar ne vstavljam. Torej ne pišem, ne vstavljam slik … Pogledam kaj mi program sam nudi.
Celice lahko združujem.

Vsaki celici lahko določim kvaliteto zgornjega, (posebej) spodnjega, (posebej) levega in (posebej) desnega roba.

Določim lahko tudi vse štiri robove okrog celice enako v enem samem koraku.

Vsaki skupini celic lahko določim kvaliteto zgornjega, (posebej) spodnjega, (posebej) levega in (posebej) desnega roba.

Določim lahko tudi vse robove med celicami naenkrat.

Uporabljam lahko samo robove (okvirje) in polnila (ploskve). Ne uporabljam diagonal, risarskih orodij …


Vsakemu stolpcu lahko določim kvaliteto levega in (posebej) desnega roba.
Določim lahko tudi vse navpične robove med celicami naenkrat.

Vsaki vrsti lahko določim kvaliteto zgornjega in (posebej) spodnjega roba.
Določim lahko tudi vse vodoravne robove med celicami naenkrat.

Celotni preglednici lahko določim kvaliteto zgornjega, (posebej) spodnjega, (posebej) levega in (posebej) desnega roba.

Določim lahko tudi vse štiri robove okrog celotne preglednice enako v enem samem koraku.

Običajno je med risbo in robom papirja še (bel) rob. Tudi tega določim kot elemente tabele.

Vse celice, torej vsi stolpci in vse vrste morajo imeti točno določeno širino in višino definirano v milimetrih. Nikoli ne uporabim »fit«.

Pobrišem vse vrste in stolpce, ki jih ne potrebujem, ki so »izven« območja obdelovanja.

Nobenega elementa ne pustim nedoločenega (»never trust defaults«). Vsi elementi morajo imeti premišljene in točno določene kvalitete.

Naj ponovim: uporabljam samo robove (okvirje) in polnila (ploskve). Ne uporabljam diagonal, risarskih orodij …

Velikost

Vrstam in stolpcem določim dimenzije.
Format kompozicije je pokončen ~B4 (250 x 350 mm). Torej se mora preglednica izit v to dano površino. Računam, popravljam in spet računam. Dokler ni prav. V arhitekturi imajo vedno vsi elementi točno določene mere.

Dano površino lahko zapolnim 250 x 350 mm v celoti. Če je tako, moram pazit, da debeline zunanjih črt ne padejo izven tega formata. Običajno pa imajo kompozicije nekaj roba. To lahko rešim tako, da ob robu dodam po eno vrsto oziroma stolpec, ki so brez okvirjev in polnil.

Zahteva je še hujša: elementi se morajo dat med seboj sestavljat. Torej morajo bit mere »komponibilne«, sestavljive. Zato so večje mere praviloma mnogokratniki manjših mer. In skupno mero, ki se v kompoziciji stalno ponavlja, imenujemo modul. Toda, vsaj teoretsko, je to tema Likovne teorije v četrtem polletju študija.

Enostavno bi se lotil snovanja kompozicije na karo papirju. S svinčnikom ali kakšnim drugim pisalom primerne debeline, torej ne pretankim, rišem črte po mreži karo papirja.

Izdelek

Natisnem na A3 format (297 x 420 mm).
Obrežem na ~B4 format (250 x 350 mm).
Za zunanji rob izdelka določim zelo tanko črto – okvir za porezavo.

Papir naj ne bo najtanjši. Ni pa treba pretiravat z debelino. 120—160 g/m2.
Shranim v pdf.

Opomba

Papirja formata B4 ne morem kupiti. Prodajajo B1 — 700 x 1000 mm oziroma 707 x 1000 mm. Zaradi praktičnosti bom vzel »prilagojeni« format 700 x 1000 mm — torej zaokroženo na centimeter. Smiselno ga dam na pol in dobim dva B2 formata 500 x 700 mm (500 x 707 mm). Enega spet smiselno razpolovim in dobim dva B3 formata 350 x 500 mm (353,5 x 500 mm). Pa dam tega spet na pol in dobim dva B4 formata 250 x 350 mm (250 x 353,5 mm). In zgodba se nadaljuje.

Rokovnik

Uvodno srečanje
Torek, 5. oktober
Seznanjanje s predmetom.
Razlaga 1. vaje.
Seznanjanje z risalnim orodjem.
Na korekture moram priti opremljen(a) s skicami, vajami in izdelki ter dobro voljo. Neopremljeni »človeki« nas ne zanimajo.
S seboj moram prinesti vsaj toliko, kot je za določen dan predvideno v rokovniku.


1. korektura
Četrtek, 7. oktober
Skupinske korekture
Zasnove — skice kompozicij in vaje v »okrogprinašanju« programa
1. Vsaj pet skic »najlepših« vzorcev. Skice vsaj velikosti A5.
2. Opravljena vaja v »okrogprinašanju« programa. V dokaz opravljene vaje shranim slike zaslona.
Oddam skice in vaje združene v eni .pdf datoteki do 11. ure v spletno učilnico.
5 skic + »okrogprinašanje« = 6 strani
ime priimek 1-1.pdf

Aula MagnaPrimer skice
Miloš Bonča, 1990

2. korektura
Torek, 12. oktober
Skupinske korekture
1. Zasnove — »makete« narisane z »risalnim« orodjem — pregled izvedbe; po možnosti 5 različic.
Na A3 papir postavim tabelo formata B4, v njej mrežo in po mreži vzorec.
2. Po potrebi še skiciram.
Oddam zasnove (in skice) združene v eni .pdf datoteki do 11. ure v spletno učilnico.
ime priimek 1-2.pdf

Aula Magna 1Primer zasnove z ravnilom in šestilom
Miloš Bonča, 1990

3. korektura
Četrtek, 14. oktober
Predstavitev programa Archicad.
Skupinske korekture
1. Zasnove — »makete« narisane z računalniškim »risalnim« orodjem v končni velikosti — pregled izvedbe; po možnosti 5 različic.
Na A3 papir postavim tabelo formata B4, v njej mrežo in po mreži vzorec.
2. Po potrebi še skiciram.
Oddam izdelke združene v eni .pdf datoteki do 11. ure v spletno učilnico.
ime priimek 1-3.pdf

4. korektura
Torek, 19. oktober
Skupinske korekture
1. Tako rekoč dokončani izdelki; po možnosti 3 do 5 različic — pregled izvedbe.
Oddam izdelke združene v eni .pdf datoteki do 11. ure v spletno učilnico.
ime priimek 1-4.pdf


5. korektura
Četrtek, 21. oktober
Skupinske korekture
1. Tako rekoč dokončani izdelki; po možnosti 3 do 5 različic — pregled izvedbe.
Oddam izdelke združene v eni .pdf datoteki do 11. ure v spletno učilnico.
ime priimek 1-5.pdf

Oddaja vaje
Torek, 26. oktober
Razlaga 2. vaje
Predstavitev programa Illustrator.
V spletno učilnico do 11. ure roku oddam:
1. končni izdelek
2. izvorno datoteko
.
Končni izdelek je bvezno v .pdf obliki zapisa. .pdf je načeloma kar isti, ki je šel v printalnico.
Izvorna datoteka je v izvornem formatu (.xls, .xlsx, .numbers …).
Pazim na točne dimenzije formata. Odstopanje +- 1 mm.
ime priimek 1.pdf

Datotek nikakor ne stiskam (ne zipam).
Oddam vajo v analogni obliki.


Komentar — kritika 1. vaje

Četrtek, 28. oktober