»Generalni urejevalec«

»Ni lepo, če materialu vsilim nekaj, kar mu ne gre. Žal pa je vsiljevanje s sodobno tehniko vedno lažje. Zato nikdar v zgodovini ni bilo poznavanje materialov tako zelo pomembno, kot je danes, ko je možno prav vse, ko je možna celo virtualna arhitektura, se pravi arhitektura, kjer ti dež kaplja na glavo. Hvala lepa. Neka najosnovnejša pravila je pa le treba spoštovati. Recimo, da je likovna produkcija materialna produkcija!
In prav v tem spoštovanju pravil, preteklih izkušenj, v spoštovanju tradicije, ne vidim ničesar, kar bi me omejevalo. Saj pravzaprav ne gre za preteklo kot tako. Gre za pretekle izkušnje in principe iz katerih pridobivam nove. Gre za mojo nenehno interpretiranje tistega, kar mislim, da je enkrat bilo. V preteklem vidim le odlične oblike, velike prostore in velike formate. Spoštujem red, tisti red, ki je od nekdaj prisoten vsepovsod, pravi red, ki si ga ni nekdo izmislil.
V mojem delu je svoboda posledica reda, predvsem modularnega reda. (Saj nam je že Nietsche povedal, da je svoboda samo v popolnem redu in disciplini.) Med drugim lahko z dovolj čvrsto strukturo popravim naključni strel.
Nasprotno pa mnogi pravijo, da ne priznavajo modularnega reda, ker da naj bi jih omejeval. To lahko razumem le kot demonstracijo popolnega nepoznavanja ali pa nerazumevanja problema. Ta red se je vendar razvil skozi zgodovino, torej nosi v sebi pretekle izkušnje, in je popolnoma legitimen princip.
Ko ljudje nekega postopka ne poznajo dovolj dobro, so kot violinist, ki igra šestnajstinke in dvaintridesetinke tako, da se vsake posebej natančno zaveda. Tako to sigurno ne gre. Violinist mora toliko časa vaditi, da sploh ne »misli« več na to, katero noto ta hip igra. On igra tone in predvsem melodijo.
Ko ljudje ne razumejo zakonitosti, jo vidijo le formalno, se pravi po zunanji podobi. Slišijo le besede, oziroma te lovijo za besedo. Ne dojamejo stvari oziroma predmeta povedanega. Takim ljudem nima smisla razlagati, da je modularni red eden od vidikov vrhovnega principa, oziroma Gospodar sistema, ki je skrit v materialu s katerim delam. Ravno s spoštovanjem materiala sem popolnoma svoboden.
Kamen, les, železo, papir, in drugi materiali navajajo s pripadajočimi načini obdelovanja — obrtmi — k pokornosti. Izgleda, da v vseh obrteh razen v računalništvu obstaja neka specifična odlika, ki narekuje nekaj osnovnega in navaja na pravilno izražanje. Računalništvo pa ne kaže nobene obrti ali izraza ą priori. Namreč, kdor dela z računalnikom, se običajno ukvarja z nečem, kar ni ravno računalništvo. Računalnik je le odličen simulator. Je univerzalno orodje, ki ga lahko s pridom uporabim pri delu. Zato mora biti tudi, kdor stavi na računalnik, prej kot strokovnjak za računalnike predvsem odličen stavec. V običajnem reprostudiu pa še tiskarskih enot ne poznajo. Računalnik je le kot jezikoslovec, ki odlično obvlada jezik, zelo težko pa kaj pove, če ničesar drugega ne pozna ali ne ve.«

Jaka Bonča v besedilu Gospodar sistema 3

5. naloga

Kotnice in kote

Vaja je po kompleksnosti smiselno podobna 3. vaji pri predmetu Arhitekturno oblikovanje 1: gibanje v prostoru

Oddam v torek 18. decembra ob 14h (16h)

Uvodne opombe

Vajo rišem v velikosti B2 (500 x 700 mm). Format je pokončen.

Če rišem z računalnikom

Rišem najprej s CAD programom. V njem zrišem vse, kar bi zrisal s svinčnikom 6H. Pri tem pazim, da smiselno uprabljam »layerje«. Če sem delal smiselno, posameznim »layerjem« v celoti določim lastnosti, kot so debelina črte, barva črte in polnilo (»fill«). Prav tako tudi obdelam šrafute oziroma jih narišem. CAD programi avtomatsko grdo rišejo šrafure, zato jih rišem raje »ročno« linijo po linijo. Pametno bi bilo imeti »layer« za šrafure za vsak prerez posebej.

A1. V CADu najprej nastavim enote.

A2. Nastavim nadstropja.

A3. Gradim model s stenami, ploščami, stebri … lahko tudi s strehami.  Morda uporabim morph.

A4. Nastavim prereze.

A5. Nastavim list.

A6. Nastavim projekcijo in merilo.

Za natančnejša pojasnila pa pazljivo predelam navodila—priročnik ArchiCAD oziroma AutoCAD oziroma AutoCAD — kotnice in kote.

B1. Risbo shranim v .pdf formatu in jo prenesem v Illustrator kjer jo likovno obdelam.

B2. Končno shranim obdelano risbo v .pdf formatu in jo nesem sprintat.

B3. Ko odprem CAD program, najprej nastavim velikost papirja, nastavim merilo (v tem primeru 1 : 50) in mrežo »grid«.

B4. Prav tako v Illustratorju najprej nastavim velikost papirja in mrežo »grid«.

Za natančnejša pojasnila pa pazljivo predelam navodila—priročnik Illustrator.

Za korekture moram imeti vsakič poleg printa celote na A4 formatu še print izreza tipičnega dela v končni velikosti (prav tako na A4 formatu).

B5. Končno sprintam vajo na (najcenejšem tankem) nepremaznem papirju.

Če rišem ročno

Vsak del zrišem posebej na prosojnem papirju. Le—te potem zložim v »najboljšo« kompozicijo. Ko sem zadovoljen, vse skupaj prerišem na Schöllershammer papir. Za »pešca« je izjemno pomemben plan, ker narisano zelo težko popravlajm.

Spodaj v robu napišem glavo:

5. naloga
Mentor: prof. dr. Jaka Bonča
Predstavitvene tehnike 1
Šolsko leto: 2018—2019
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za arhitekturo
Vpisna številka
Ime in priimek

Mere in moduli

Rišem v merilu 1 : 50.

a. Vzamem format papirja 500 x 700 mm in nanj narišem križ, ki razpolavlja format v vodoravni in navpični smeri.

b. Nato narišem modularno mrežo.

c. Na mreži narišem v vseh potrebnih pogledih v merilu 1 : 50 »Kompaktno kraško hišo« arhitektov Dekleva Gregorič. Podobno sem to že opravil pri 3. vaji. Po potrebi popravim načrte.

č. 1. Skotiram konstrukcijo.

č. 2. Skotiram odprtine.

č. 3. Skotiram še skupno mero.

č. 4. Kotiram še višine.

d. Preštudiram kako računalniški programi kotirajo — nastavitev je zelo veliko.

Pazim! Enote in merilo morajo biti pravilno nastavljeni.

Merske enote in število decimalnih mest

Različne materiale različno kotiram; v okviru posameznage načrta pa vendar vse enako.
Beton kotitam v metrih in na 2 decimalni mesti natančno.
Les kotiram v centimetrih in na 1 decimalno mesto natančno.
Kovine kotiram v milimetrih brez decimalk; če pa že, samo po potrebi na pol milimetra natančno.
Vendar v okviru posameznega načrta kotiram vse enako. 
Ne glede na material kotiram višine stopnic na 0,01 milimeter natančno (torej, ko je material beton, na 5 decimalnih mest natančno).

Kote se ne smejo prekrivati.

Premislim sistem, da bodo v eni vrsti kote, ki smiselno sodijo skupaj.

Kote torej razdelim po množicah … vsaka množica ima svoje kriterije za članstvo.
Najbližje kotiram posamezne segmente: konstrukcija pride najprej, sledijo odprtine, ki jih ponavadi obdelamo dvakrat: nsjprej recimo okno, slop, vrata, slop, okno … (kot, da gledam od znotraj), potem v drugi vrsti smiselno kotiram skupne mere sten, odprtin z vmesnimi stebri skupaj … (kot, da gledam od zunaj). Nazadnje kotiram skupne mere zgradbe.
V praksi pogosto kotiramo v več kot samo v omenjenih treh oziroma štirih vrstah.

Nekje tudi jasno »povem« kolikšen je modul (korak v mreže).

Kotiranje mora biti pregledno.

Pomembno

Načrt je narisan na mreži. najprej narišem mrežo in nato načrt. Nikakor narobe. Zato so vse mere »lepe« in »čiste« številke; so mnogokratniki modula oziroma njegovi deli: modul lahko delim na pol, na četrt … smiselno in s premislekom.

Modul je največja skupna mera v kompoziciji. Podobno bi v matematiki iskali največji skupni deljitelj.

Opomba

Papirja formata B2 ne morem kupiti. Prodajajo B1 — 700 x 1000 mm oziroma 707 x 1000 mm. Zaradi praktičnosti bom vzel »prilagojeni« format 700 x 1000 mm — torej zaokroženo na centimeter. Smiselno ga dam na pol in dobim dva B2 formata 500 x 700 mm (500 x 707 mm).

Rokovnik

Torek, 4. december
Predavanje
Razlaga 5. vaje

Četrtek, 6. december
Skupinske korekture
Na korekture moram priti opremljen s skicami, vajami in izdelki ter dobro voljo. Neopremljeni »človeki« nas ne zanimajo.
S seboj moram prinesti vsaj toliko, kot je za določen dan predvideno v rokovniku.

Zasnove — skice kompozicij
Skice naj bodo v merilu, čeprav narisane s prosto roko.
Trirobo merilo je nepogrešljiv pripomoček.
1. Vsaj pet skic kompozicij
Skice vsaj velikosti A5

Torek, 11. december
Predavanje
Skupinske korekture
a »Računalničarji«
1. Risbe celote z računalnikom na A4 papirju
2. Risbe dela kompozicije na A4 formatu v končni velikosti — izrez — merilo 1 : 50
b »Pešci«
1. Risbe posameznih delov z risalnim orodjem v končni velikosti

Četrtek, 13. december
Skupinske korekture
a »Računalničarji«
1. Risbe z računalnikom na A4 papirju
2. Risbe dela kompozicije na A4 formatu v končni velikosti — izrez — merilo 1 : 50
b »Pešci«
1. Izdeliki na dokončnem papirju — pregled izvedbe

Torek, 18. december
Oddaja vaje
Oddati moram vse žigosane skice, žigosane vaje in dokončni izdelek.
V spletno učilnico v določenem roku oddam sliko končnega izdelka. Obvezno v .pdf obliki zapisa.
Pdf je načeloma kar isti, ki je šel v printalnico.
Predavanje
Razlaga 6. vaje

Četrtek, 20. december
Komentar — kritika 5. vaje