Materiali in dimenzije

3. naloga – pravokotna projekcija

Oddam v torek 14. januarja do 9. ure v spletno učilnico. Merilo 1 : 100.

Reshaping-The-Hollowed-out-Countryside-scaled

Slika 1:
Nagrajenci arhitekturnih vizualizacij ArchDaily 2020
Preoblikovanje izvotljene krajine; Gonzalo López, Politehnična univerza v Madridu (UPM)/ Visoka tehniška šola za arhitekturo (ETSAM)

Uvodne misli

»Ni lepo, če materialu vsilim nekaj, kar mu ne gre. Žal pa je vsiljevanje s sodobno tehniko vedno lažje. Zato nikdar v zgodovini ni bilo poznavanje materialov tako zelo pomembno, kot je danes, ko je možno prav vse, ko je možna celo virtualna arhitektura, se pravi arhitektura, kjer ti dež kaplja na glavo. Hvala lepa. Neka najosnovnejša pravila je pa le treba spoštovati. Recimo, da je likovna produkcija materialna produkcija!
In prav v tem spoštovanju pravil, preteklih izkušenj, v spoštovanju tradicije, ne vidim ničesar, kar bi me omejevalo. Saj pravzaprav ne gre za preteklo kot tako. Gre za pretekle izkušnje in principe iz katerih pridobivam nove. Gre za mojo nenehno interpretiranje tistega, kar mislim, da je enkrat bilo. V preteklem vidim le odlične oblike, velike prostore in velike formate. Spoštujem red, tisti red, ki je od nekdaj prisoten vsepovsod, pravi red, ki si ga ni nekdo izmislil.

V mojem delu je svoboda posledica reda, predvsem modularnega reda. (Saj nam je že Nietsche povedal, da je svoboda samo v popolnem redu in disciplini.) Med drugim lahko z dovolj čvrsto strukturo popravim naključni strel.
Nasprotno pa mnogi pravijo, da ne priznavajo modularnega reda, ker da naj bi jih omejeval. To lahko razumem le kot demonstracijo popolnega nepoznavanja ali pa nerazumevanja problema. Ta red se je vendar razvil skozi zgodovino, torej nosi v sebi pretekle izkušnje, in je popolnoma legitimen princip.

Ko ljudje nekega postopka ne poznajo dovolj dobro, so kot violinist, ki igra šestnajstinke in dvaintridesetinke tako, da se vsake posebej natančno zaveda. Tako to sigurno ne gre. Violinist mora toliko časa vaditi, da sploh ne »misli« več na to, katero noto ta hip igra. On igra tone in predvsem melodijo.
Ko ljudje ne razumejo zakonitosti, jo vidijo le formalno, se pravi po zunanji podobi. Slišijo le besede, oziroma te lovijo za besedo. Ne dojamejo stvari oziroma predmeta povedanega. Takim ljudem nima smisla razlagati, da je modularni red eden od vidikov vrhovnega principa, oziroma Gospodar sistema, ki je skrit v materialu s katerim delam. Ravno s spoštovanjem materiala sem popolnoma svoboden.

Kamen, les, železo, papir, in drugi materiali navajajo s pripadajočimi načini obdelovanja — obrtmi — k pokornosti. Izgleda, da v vseh obrteh razen v računalništvu obstaja neka specifična odlika, ki narekuje nekaj osnovnega in navaja na pravilno izražanje. Računalništvo pa ne kaže nobene obrti ali izraza ą priori. Namreč, kdor dela z računalnikom, se običajno ukvarja z nečem, kar ni ravno računalništvo. Računalnik je le odličen simulator. Je univerzalno orodje, ki ga lahko s pridom uporabim pri delu. Zato mora biti tudi, kdor stavi na računalnik, prej kot strokovnjak za računalnike predvsem odličen stavec. V običajnem reprostudiu pa še tiskarskih enot ne poznajo. Računalnik je le kot jezikoslovec, ki odlično obvlada jezik, zelo težko pa kaj pove, če ničesar drugega ne pozna ali ne ve.«
Jaka Bonča v knjigi Gospodar sistema

Naloga

Namen naloge:

1. Predstavim predmet v pravokotnih pogledih;
— dva pogleda:
—— pogled (od spredaj);
—— stranski ris (od strani);
—— lahko še pogled po lastni presoji;
— tri prerezi:
—— tloris (vodoravni prerez praviloma en meter od tal);
—— vzdolžni prerez (vzporeden z narisom);
—— prečni prerez (vzporeden s stranskim risom);
—— lahko še prerez po lastni presoji;
— vse poglede skotiram.
2. Spoznam se z objekti: stene, stebri, plošče … morda »morph« …
— spoznam organizacijo pogledov in prerezov;
— spoznam orodje za kotiranje.
.
Predvsem pa mora kompozicija ustrezati likovnim (in estetskim) normam.

.

Lahko vzamem kar kocko iz 2. vaje.
Po želji in potrebi jo lahko spremenim.
Rišem v manjšem merilu, da bo šlo vseh pet pogledov (prerezov) na list (1 : 100).
Izjemo lahko kaj pade izven lista.
Rišem sistematično in organizirano.
Sledim postopku Mongeove projekcije.
Vsi pogledi so med seboj poravnani.

Postopek

Rišem s CAD programom. Pri tem pazim, da smiselno uprabljam »layerje«. Če sem delal(a) s pametjo, posameznim »layerjem« v celoti določim lastnosti, kot so debelina črte, barva črte in polnilo (»fill«).

a 1 V CAD-u najprej nastavim enote …

a 2 Nastavim nadstropja …

a 3 »Rišem« s stenami, stebri, ploščami …

a 4 Nastavim prereze.

a 5 Nastavim list 500 x 700 mm (kako velik je, da bo prav velik za končno risbo; 50 x 70 cm je pri merilu 1 : 100 v naravi 50 x 70 m).

a 6 Nastavim merilo. V CAD programih rišem v merilu 1 : 1. Končno merilo izdelka je 1 : 100.

.
Nikakor ne uporabljam objektov iz knjižnic!
.

b 1 Risbo likovno obdelam.

b 2 Sprintam tudi mrežo.

b 3 Končno shranim obdelano risbo v .pdf formatu.

.

č 1 Nad vodoravno črto rišem pogled (naris) — »čelno fasado«.
Pod črto rišem tloris. Ali pa levo – desno.

č 2 Na list narišem še pogled s strani in vzdolžni ter prečni prerez.
Prerez je hkrati tudi pogled v/na notranjost.

č 3 Pogledi se morajo med seboj ujemati: stena pod steno, okno pod okno, rob pod rob …
Postopek načeloma že poznam iz Opisne geometrije.

č 4 Vse skupaj na listu lahko obračam, da bolje izrabim format.

č 5 Nikakor ne smem uporabiti elementov iz knjižnic. Vse moram narisati sam(a).

č 6 Na list narišem merilno črto, ki je dolga 10 oziroma 5 metrov.
Poleg napišem / narišem še kolikšen je modul.

d 1 V CAD-u najprej nastavim enote …

d 2 Nastavim nadstropja …

d 3 »Rišem« s stenami, stebri, ploščami …

d 4 Nastavim prereze.

d 5 Nastavim list 500 x 700 mm (kako velik je, da bo prav velik za končno risbo; 50 x 70 cm je pri merilu 1 : 100 v naravi 50 x 70 m).

d 6 Nastavim merilo. V CAD programih rišem v merilu 1 : 1. Končno merilo izdelka je 1 : 100.

e 1 Risbo likovno obdelam.

e 2 Sprintam tudi mrežo in okvir.

e 3 V spodnjem robu napišem vse besedilo glave.

e 4 Končno shranim obdelano risbo v .pdf formatu.

f 1 Skotiram konstrukcijo.
Stene in razdalje med njimi
f 2 Skotiram odprtine.
Okna in vrata ter razdalje med njimi.
Smiselno bi bilo celo to opraviti dvakrat:
enkrat glede na stanje znotraj hiše; torej širine oken in razdalje do sten
in enkrat od zunaj, kot je to že omenjeno v drugi vrstici te točke.
f 3 Skotiram še skupno mero.
f 4 Kotiram še višine.

.
g Preštudiram kako računalniški programi kotirajo — nastavitev je zelo veliko.

.
Pazim! Enote in merilo morajo biti pravilno nastavljeni.

Vse vodoravne kote pišem od leve proti desni. Nikoli obrnjene na glavo.
Vse pokončne kote pišem od spodaj navzgor. Torej jih pišem tako, da jih berem od leve proti desni, ko ležim na levem boku. (V anglosaških deželah velja ravno narobe.) To pravilo velja tudi v grafičnem oblikovanju pri oblikovanju knjižnih hrbtov. (Ni ravno najbolj smiselno, je pa tradicija in zato nekakšen standard.)
Torej vse kote ob levi in desni strani tlorisov, prerezov, fasad … pišem od spodaj navzgor.

Merske enote in število decimalnih mest

Različne materiale različno kotiram; v okviru posameznage načrta pa vendar vse enako.

Beton kotitam v metrih in na 2 decimalni mesti natančno.

Les v gradbeništvu kotiram v centimetrih in brez decimalk (izjemoma na pol centimetra).
Les v mizarstvu kotiram v centimetrih in na 1 decimalno mesto natančno.

Kovine kotiram v milimetrih brez decimalk; če pa že, samo po potrebi na pol milimetra natančno.
Vendar v okviru posameznega načrta kotiram vse enako.

Ne glede na material kotiram višine stopnic na 0,01 milimeter natančno (torej, ko je material beton, na 5 decimalnih mest natančno).
Kote se ne smejo prekrivati.

Premislim sistem, da bodo v eni vrsti kote, ki smiselno sodijo skupaj.

Kote torej razdelim po množicah … vsaka množica ima svoje kriterije za članstvo.
Najbližje kotiram posamezne segmente: konstrukcija pride najprej (f 1).

Sledijo odprtine, ki jih ponavadi obdelamo dvakrat: nsjprej recimo okno, slop, vrata, slop, okno … (kot, da gledam od znotraj), potem v drugi vrsti smiselno kotiram skupne mere sten, odprtin z vmesnimi stenami skupaj … (kot, da gledam od zunaj) (f 2).

Nazadnje kotiram skupne mere zgradbe (f 3).

V praksi pogosto kotiramo v več kot samo v omenjenih treh oziroma štirih vrstah.

V prerezih in tlorisih uporabim tudi višinske kote.

Nekje tudi jasno »povem« kolikšen je modul (korak mreže).
Kotiranje mora biti pregledno.

Pomembno

Načrt je narisan na mreži. Najprej narišem mrežo in nato načrt. Nikakor narobe. Zato so vse mere »lepe«; so mnogokratniki modula oziroma njegovi deli: modul lahko delim na pol, na četrt … smiselno in s premislekom.

Modul je največja skupna mera v kompoziciji. Podobno bi v matematiki iskali največji skupni deljitelj.

Opomba

Vse pomožne črte — konstruktivne črte potegnem od roba do roba. Namreč črta, ki mi predstavlja nek rob v enem pogledu, mi kasneje lahko koristi tudi v drugem pogledu. → Torej so vsi štirje pogledi na listu očitno med seboj poravnani!
Pomožne črte naj bodo smiselno izrisane tudi na končnem izdelku; torej smiselno vidne.

Spodaj v robu napišem glavo

(kar sklenjeno v eni vrsti):
3. naloga
Mentor: izr. prof. Jaka Bonča
Predstavitvene tehnike
Šolsko leto: 2024–2025
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za arhitekturo
Vpisna številka
Ime in priimek
.
»Plotam« na format 500 x 700 mm v merilu 1 : 100.
Format je pokončen.

Nastavitve za .pdf

Označim območje, ki ga želim natisnit (Marquee Tool).

File – Save As

1 Format: PDF File

2 Open File After Save

3 Page Options

3a Margins: vse 0,00 mm

3b Size

3ba ↔︎ 540 mm

3bb ↕︎ 740 mm

3c Portrait

3d OK

4 Document Options

4a Print Area

4aa Marquee Area

4b Scale

4ba Original (1 : 100)

4c Save PDF with…

4ca Color

4d Arangement

4da Center

4e OK

5 Save

Literatura

Slika 2:
Johanne Itten: Design and Form

Rokovnik

Na korekture moram priti opremljen(a) s skicami, vajami in izdelki ter dobro voljo. Neopremljeni »človeki« nas ne zanimajo.
S seboj moram prinesti vsaj toliko, kot je za določen dan predvideno v rokovniku.

Vsakič moram imeti s seboj:
— skicirko;
— print celotne kompozicije na A4 formatu;
— print tipičnega izreza kompozicije na A4 formatu v 100 % merilu.

Torek, 3. december
Razlage 3. vaje ne bo. Preberite sami.

1. korektura
Torek, 10. december
Zasnove — skice kompozicij
.

1. Vsaj pet skic postavitev v format
— skice velikosti A5;
— skice naj bodo v merilu, čeprav narisane s prosto roko;
— merilo 1 : 500 (na A5 format (14,85 x 21 cm) v merilu 1 : 500 spravim ~75 x 100 m);
— trirobo merilo je nepogrešljiv pripomoček.
.
2. Odprem program:
— spoznam se s programom: prerezi, kotiranje;
— rišem v merilu 1 : 1;
— nastavim merilo 1 : 100;
— pobrišem vse »layerje«;
— narišem parcelo (zemljišče) 50 x 70 m na svojem »layerju« (kar je v merilu 1 : 100 ravno 50 x 70 cm);
— narišem mrežo na svojem »layerju«;
— narišem poglede vsakega na svojem »layerju«.
.
Na srečanje prinesem:
— 5 skic;
— »print« osnovne postavitve na A4 formatu v merilu 1 : 250.
— tipični izrez kompozicije v merilu 1 : 100 na A4 formatu (»scale« = 100 %).

2. korektura
Torek, 17. december
Digitalizirane zasnove
.
1. Zasnova prenesena v računalnik — 5 različic;
— po potrebi še skiciram.
.
2. Delam v programu:
— spoznavam se s programom;
— rišem pravokotno projekcijo vsak pogled na svojem »layerju«;
— spoznavam orodje za kotiranje.
.
Na srečanje prinesem:
— (nove) skice;
— vsaj eno kompozicijo na A4 formatu v merilu 1 : 250;
— tipični izrez kompozicije v merilu 1 : 100 na A4 formatu (»scale« = 100 %).

3. korektura
Torek, 7. januar
Pregled izvedbe
.
1. Tako rekoč dokončani izdelki; po možnosti več različic;
— po potrebi še skiciram.
.
2. Priprava izdelka za »plotanje«;
— navodila so na začetni strani.
.
Na srečanje prinesem:
— (nove) skice;
— vsaj eno kompozicijo na A4 formatu v merilu 1 : 250;
— tipični izrez kompozicije v merilu 1 : 100 na A4 formatu (»scale« = 100 %).

Oddaja vaje
Torek, 14. januar
V spletno učilnico do 9. ure oddam končni izdelek.
Končni izdelek je obvezno v .pdf obliki zapisa.
.pdf vektorski in ne bitni.
Pazim na točne dimenzije formata.
Poimenovanje datotek: Ime Priimek 3.pdf
Datotek nikakor ne stiskam (ne zipam).
.
Na srečanje prinesem:
— denar za »print«;
— pokažem žige.
.
Razlaga izpitnih nalog.