Kompozicije na temo reda

»Zdi se, da je naše vesolje zgrajeno po hierarhičnem načelu: majhne stvari so deli večjih, te pa so spet deli še večjih stvari. Molekule aluminijevega silikata sestavljajo glino, ki jo lahko oblikujemo v opeke, in iz opek lahko — v določenih odnosih z drugimi materiali — naredimo hiše, vrtne zidove, delavnice, ki lahko skupaj sestavljajo mesto. To so seveda stvari, ki jih je naredil človek, vendar velja isto načelo tudi za naravne stvari, tudi npr. za naše telo. Tak hierarhični razvoj iz delov na neki način omejuje naravo celote. Z opeko ne moremo graditi modernih nebotičnikov, ki zahtevajo jeklene konstrukcije, in če gradimo z bambusom in papirjem, se pojavijo drugačne omejitve. Te omejitve so vzrok za mnoge tako imenovane zakone, v resnici so te omejitve ti zakoni sami. Vendar ta hierarhična ureditev vesolja omogoča sistem kodiranja, s katerim lahko zgradimo uspešna okvirna vodila, ki nam omogočajo zaznavanje kompleksnih podatkov.«
Milan Butina v knjigi Elementi likovne prakse

3. naloga

Pogledi

Vaja je po kompleksnosti smiselno podobna 2. vaji pri predmetu Arhitekturno oblikovanje 2: svetloba v prostoru

Oddam v torek 20. novembra ob 14h (16h)

Uvodne opombe

Vajo rišem v velikosti B2 (500 x 700 mm). Format je pokončen.

Če rišem z računalnikom

Rišem najprej s CAD programom. V njem zrišem vse, kar bi zrisal s svinčnikom 6H. Pri tem pazim, da smiselno uprabljam »layerje«. Če sem delal smiselno, posameznim »layerjem« v celoti določim lastnosti, kot so debelina črte, barva črte in polnilo (»fill«). Prav tako tudi obdelam šrafute oziroma jih narišem. CAD programi avtomatsko grdo rišejo šrafure, zato jih rišem raje »ročno« linijo po linijo. Pametno bi bilo imeti »layer« za šrafure za vsak prerez posebej.

A1. V CAD-u najprej nastavim enote.

A2. Nastavim nadstropja.

A3. Rišem s črtami — več vrst jih je.

A4. Nastavim prereze.

A5. Nastavim list.

A6. Nastavim merilo. Praviloma rišem v CAD programih v merilu 1 : 1. Končno merilo izdelka je 1 : 50.

Za natančnejša pojasnila pa pazljivo predelam navodila—priročnik ArchiCAD oziroma AutoCAD.

B1. Risbo shranim v .pdf formatu in jo prenesem v Illustrator kjer jo likovno obdelam.

B2. Končno shranim obdelano risbo v .pdf formatu in jo nesem sprintat.

B3. Ko odprem CAD program, najprej nastavim velikost papirja, nastavim merilo (v tem primeru 1 : 50) in mrežo.

B4. Prav tako v Illustratorju najprej nastavim velikost papirja in mrežo.

Za natančnejša pojasnila pa pazljivo predelam navodila—priročnik Illustrator.

Za korekture moram imeti vsakič poleg printa celote na A4 formatu še print izreza tipičnega dela v končni velikosti (prav tako na A4 formatu).

B5. Končno sprintam vajo na (najcenejšem tankem) nepremaznem papirju.

Sprintam tudi mrežo.

Če rišem ročno

Vsak del zrišem posebej na prosojnem papirju. Le—te potem zložim v »najboljšo« kompozicijo. Ko sem zadovoljen, vse skupaj prerišem na Schöllershammer papir. Za »pešca« je izjemno pomemben plan, ker narisano zelo težko popravlajm.

Spodaj v robu napišem glavo:

3. naloga
Mentor: prof. dr. Jaka Bonča
Predstavitvene tehnike 1
Šolsko leto: 2018—2019
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za arhitekturo
Vpisna številka
Ime in priimek

Prostorska oblika

Vidna nevidna mreža

a. Vzamem format papirja B2 in nanj narišem križ, ki razpolavlja format v vodoravni in navpični smeri.

b. Nato narišem mrežo. Kakšen je korak mreže je odvisno od moje kompozicije. Razmišljam podobno kot v matematiki, ko iščem skupni imenovalec. Mreža mora biti dovolj »drobna«, da lahko po njej narišem vse elemente, hkrati pa mora biti tudi dovolj »groba«, da ni možno prav vse. Torej iščem največji skupni deljitelj, največji skupni imenovalec (se pravi čim manjšo številko pod ulomkovo črto).

Na mreži narišem v merilu 1 : 50 »Kompaktno kraško hišo« avtorjev Dekleva Gregorič arhitekti.
Narišem vse kar je »gradbeniško« in pa smiselno tudi opremo.
Podatkov naj bi bilo na strani avtorjev za potrebe te vaje dovolj.
Zaradi merila (mer) pa poglejte še objavo v reviji Outsider.

redefiniranje tradicije
Slika 1: Koncept
proto-hiša: redefiniranje tradicije

c. 1. Nad vodoravno črto rišem pogled — »čelno fasado«.
Pod črto rišem tloris.

c. 2. Na list narišem še pogled s strani in vzdolžni ter prečni prerez.
Prerez je hkrati tudi pogled v/na notranjost.

c. 3. Pogledi se morajo med seboj ujemati: stena pod steno, okno pod okno, rob pod rob…

c. 4. Na list narišem črto kot merilo, ki je dolga 10 oziroma 5 metrov.

Opomba

Vse pomožne črte — konstruktivne črte potegnem od roba do roba. Namreč črta, ki mi predstavlja nek rob v enem pogledu, mi kasneje lahko koristi tudi v drugem pogledu. → Torej so vsi štirje pogledi na listu očitno med seboj poravnani!

c. 4. V spodnjem robu napišem vse besedilo glave.

Opomba

Papirja formata B2 ne morem kupiti. Prodajajo B1 — 700 x 1000 mm oziroma 707 x 1000 mm. Zaradi praktičnosti bom vzel »prilagojeni« format 700 x 1000 mm — torej zaokroženo na centimeter. Smiselno ga dam na pol in dobim dva B2 formata 500 x 700 mm (500 x 707 mm).

Rokovnik

Torek, 30. oktober
Predavanje
Razlaga 3. vaje.

Torek, 6. november
Predavanje
Skupinske korekture
Na korekture moram priti opremljen s skicami, vajami in izdelki ter dobro voljo. Neopremljeni »človeki« nas ne zanimajo.
S seboj moram prinesti vsaj toliko, kot je za določen dan predvideno v rokovniku.

Zasnove — skice kompozicij
Skice naj bodo v merilu, čeprav narisane s prosto roko.
Trirobo merilo je nepogrešljiv pripomoček.
1. Vsaj pet skic kompozicij. Skice vsaj velikosti A5.

a »Računalničarji«
1. Risbe celote z računalnikom na A4 papirju.
2. Risbe dela kompozicije na A4 formatu v končni velikosti — izrez — merilo 1 : 50.
b »Pešci«
1. Risbe posameznih delov z risalnim orodjem v končni velikosti.

Četrtek, 8. november
Skupinske korekture
a »Računalničarji«
1. Risbe z računalnikom na A4 papirju.
2. Risbe dela kompozicije na A4 formatu v končni velikosti — izrez — merilo 1 : 50.
b »Pešci«
1. Izdeliki na dokončnem papirju — pregled izvedbe.

Torek, 13. november
Skupinske korekture
a »Računalničarji«
1. Risbe z računalnikom na A4 papirju.
2. Risbe dela kompozicije na A4 formatu v končni velikosti — izrez — merilo 1 : 50.
b »Pešci«
1. Izdeliki na dokončnem papirju — pregled izvedbe.

Četrtek, 15. november
Skupinske korekture
a »Računalničarji«
1. Risbe z računalnikom na A4 papirju.
2. Risbe dela kompozicije na A4 formatu v končni velikosti — izrez — merilo 1 : 50.
b »Pešci«
1. Izdeliki na dokončnem papirju — pregled izvedbe.

Torek, 20. november
Oddaja vaje
Razlaga 4. vaje
Oddati moram vse žigosane skice, žigosane vaje in dokončni izdelek.
V spletno učilnico v določenem roku oddam sliko končnega izdelka. Obvezno v .pdf obliki zapisa.
Pdf je načeloma kar isti, ki je šel v printalnico.
Predavanje

Četrtek, 22. november
Komentar — kritika 3. vaje

stol
Slika 2: Karl Nothhelfer: Das Sitzmöbel, 1941

omara
Slika 3: Fritz Spannagel: Der Möbelbau, 1936

SaveSave

SaveSave

SaveSaveSaveSave

SaveSave

SaveSaveSaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSaveSaveSave

SaveSave