Kompozicije na temo reda

3. naloga – Pogledi

Oddam v petek 26. novembra od 10. uri.

Reshaping-The-Hollowed-out-Countryside-scaled
Slika 1:
Nagrajenci arhitekturnih vizualizacij ArchDaily 2020
Preoblikovanje izvotljene krajine; Gonzalo López, Politehnična univerza v Madridu (UPM)/ Visoka tehniška šola za arhitekturo (ETSAM)


»Zdi se, da je naše vesolje zgrajeno po hierarhičnem načelu: majhne stvari so deli večjih, te pa so spet deli še večjih stvari. Molekule aluminijevega silikata sestavljajo glino, ki jo lahko oblikujemo v opeke, in iz opek lahko — v določenih odnosih z drugimi materiali — naredimo hiše, vrtne zidove, delavnice, ki lahko skupaj sestavljajo mesto. To so seveda stvari, ki jih je naredil človek, vendar velja isto načelo tudi za naravne stvari, tudi npr. za naše telo. Tak hierarhični razvoj iz delov na neki način omejuje naravo celote. Z opeko ne moremo graditi modernih nebotičnikov, ki zahtevajo jeklene konstrukcije, in če gradimo z bambusom in papirjem, se pojavijo drugačne omejitve. Te omejitve so vzrok za mnoge tako imenovane zakone, v resnici so te omejitve ti zakoni sami. Vendar ta hierarhična ureditev vesolja omogoča sistem kodiranja, s katerim lahko zgradimo uspešna okvirna vodila, ki nam omogočajo zaznavanje kompleksnih podatkov.«
Milan Butina v knjigi Elementi likovne prakse

Uvodne opombe

Vajo rišem v velikosti ~B2 (500 x 700 mm). Format je pokončen.

Postopek

Rišem s CAD programom. Pri tem pazim, da smiselno uprabljam »layerje«. Če sem delal smiselno, posameznim »layerjem« v celoti določim lastnosti, kot so debelina črte, barva črte in polnilo (»fill«). Prav tako tudi obdelam šrafute oziroma jih narišem. CAD programi avtomatsko grdo rišejo šrafure, zato jih rišem raje »ročno« linijo po linijo. Pametno bi bilo imeti »layer« za šrafure za vsak prerez posebej.

A1. V CAD-u najprej nastavim enote.

A2. Nastavim nadstropja.

A3. Rišem s črtami — več vrst jih je.

A4. Nastavim prereze.

A5. Nastavim list 500 x 700 mm (kako velik je, da bo prav velik za končno risbo).

A6. Nastavim merilo. Praviloma rišem v CAD programih v merilu 1 : 1. Končno merilo izdelka je 1 : 50.

Za natančnejša pojasnila pa pazljivo predelam navodila—priročnik ArchiCAD oziroma AutoCAD.
.
Nikakor ne uporabljam objektov iz knjižnic!
.

B1. Risbo likovno obdelam.

B2. Končno shranim obdelano risbo v .pdf formatu in jo nesem sprintat.

B3. Končno sprintam vajo na (najcenejšem tankem) nepremaznem papirju.
Sprintam tudi mrežo.


Aleksandar

Aleksandar1
Slika 2: Primer vaje 2018–2019.
Letošnja dana hiša je veliko večja. Zato bo kompozicija lista drugačna.
Mala slika je primer 5. vaje, ki smiselno sledi iz te vaje, istega avtorja.


Spodaj v robu napišem glavo:
3. naloga
Mentor: izr. prof. Jaka Bonča
Predstavitvene tehnike 1
Šolsko leto: 2021—2022
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za arhitekturo
Vpisna številka
Ime in priimek

Prostorska oblika

Vidna nevidna mreža

C1. Vzamem format papirja ~B2 (500 x 700 mm) in nanj narišem križ, ki na začetku organizira format v vodoravni in navpični smeri. Kasneje ga po potrebi lahko tudi premikam.

C2. Nato narišem mrežo. Kakšen je korak mreže je odvisno od moje kompozicije. Razmišljam podobno kot v matematiki, ko iščem skupni imenovalec. Mreža mora biti dovolj »drobna«, da lahko po njej narišem vse elemente, hkrati pa mora biti tudi dovolj »groba«, da ni možno prav vse. Torej iščem največji skupni deljitelj, največji skupni imenovalec (se pravi čim manjšo številko pod ulomkovo črto).

C3. Na mreži narišem v merilu 1 : 50 »Hišo Celovška 01« arhitektov Vanje Gregorc in Aleša Vrhovca.
Narišem vse kar je »gradbeniško« in pa smiselno tudi opremo.
Podatkov naj bi bilo na strani BigSEE za potrebe te vaje skoraj dovolj.
Zaradi predstave pa pogledam še objavo ob nagradi »Zlati svinčnik«v reviji Outsider.
Predsvsem pa sem zelo paziti, da se bodo tlorisi, pogledi in prerezi skladali.

C4. Podatki, ki so na razpolago, so namenoma »slabi«. Torej moram natančno lego in dimenzije logično oceniti. Bistvena je smiselna izbira modula. Modul je po definiciji največja skupna mera v kompoiziciji. Torej nekakšen »matematični« skupni imenovalec. Skoraj gotovo pa ne bo 1 m. Bo morda 60 cm …

C5. Če logično postopam, uporabljam »lepe« mere. Isto hišo bom skotiral(a) za 5. vajo. Torej bo modularno mersko urejeno razumevanje projekta pogoj tudi za uspešno opravljeno 5. vajo.

C6. Tudi, če ugotovim, da hiša ni bila projektirana na mreži, jo sam(a) »pravilno« (pre)projektiram po mreži.

C7. Za izhodišče pa osnovne mere prepisane iz citiranih objav: bruto dolžina okrog 35 m, bruto širina 4,2 m, neto širina 3 do 3,4 m, višina okrog 7 m.


GregorcVrhovecNačrti Hiše Celovška 01
S klikom na sliko se le–ta poveča.
Potegnite si jo na namizje.

Č1. Nad vodoravno črto rišem pogled — »čelno fasado«.
Pod črto rišem tloris. Ali pa levo – desno.

Č2. Na list narišem še pogled s strani in vzdolžni ter prečni prerez.
Prerez je hkrati tudi pogled v/na notranjost.

Č3. Pogledi se morajo med seboj ujemati: stena pod steno, okno pod okno, rob pod rob … Postopek načeloma že poznam iz Opisne geometrije.

Č4. Vse skupaj na listu lahko obračam, da bolje izrabim format.

Č5. Nikakor ne smem uporabiti elementov iz knjižnic. Vse moram narisati sam(a).

Č6. Na list narišem črto kot merilo, ki je dolga 10 oziroma 5 metrov.
Poleg napišem še kolikšen je modul (M = x,xx m).

Č7. V spodnjem robu napišem vse besedilo glave.


Maja

Maja1
Slika 3: Primer vaje 2018–2019.
Letošnja dana hiša je predvsem dolga. Zato bo kompozicija lista drugačna.
Mala slika je primer 5. vaje, ki smiselno sledi iz te vaje, iste avtorice.

Opomba

Vse pomožne črte — konstruktivne črte potegnem od roba do roba. Namreč črta, ki mi predstavlja nek rob v enem pogledu, mi kasneje lahko koristi tudi v drugem pogledu. → Torej so vsi štirje pogledi na listu očitno med seboj poravnani!
Pomožne črte naj bodo smiselno izrisane tudi na končnem izdelku; torej smiselno vidne.

Opomba

Papirja formata ~B2 ne morem kupiti. Prodajajo B1 — 700 x 1000 mm oziroma 707 x 1000 mm. Zaradi praktičnosti bom vzel »prilagojeni« format 700 x 1000 mm — torej zaokroženo na centimeter. Smiselno ga dam na pol in dobim dva ~B2 formata 500 x 700 mm (500 x 707 mm).


Tita

Tita1
Slika 4: Primer vaje 2018–2019.
Letošnja dana hiša je veliko večja. Zato bo kompozicija lista drugačna.
Mala slika je primer 5. vaje, ki smiselno sledi iz te vaje, iste avtorice.

Rokovnik

Torek, 9. november
Predavanje
Razlaga 3. vaje.


1. korektura
Četrtek, 11. november
Predavanje
Skupinske korekture
Na korekture moram priti opremljen s skicami, vajami in izdelki ter dobro voljo. Neopremljeni »človeki« nas ne zanimajo.
S seboj moram prinesti vsaj toliko, kot je za določen dan predvideno v rokovniku.

Zasnove — skice kompozicij
Skice naj bodo v merilu, čeprav narisane s prosto roko.
Trirobo merilo je nepogrešljiv pripomoček.
1. 
Vsaj pet skic kompozicij. Skice vsaj velikosti A5.
Pazim na merilo skic.
2. Pripravljene podloge v merilu 1 : 50.
ime priimek 3-1.pdf
Datotek nikakor ne stiskam (ne zipam).


2. korektura
Torek, 16. november
Skupinske korekture
1. Risbe z računalnikom na ~B2 formatu v merilu 1 : 50.
ime priimek 3-2.pdf
Datotek nikakor ne stiskam (ne zipam).


3. korektura
Četrtek, 18. november
Skupinske korekture
1. Risbe z računalnikom na ~B2 formatu v merilu 1 : 50.
Bolj ali manj dokončani izdelki.
ime priimek 3-3.pdf
Datotek nikakor ne stiskam (ne zipam).

Torek, 23. november
Razlaga 4. vaje


Oddaja vaje
Petek, 26. november ob 10. uri.
Predavanje
V spletno učilnico v določenem roku oddam sliko končnega izdelka. Obvezno v .pdf obliki zapisa.
.pdf je načeloma kar isti, ki je šel v printalnico.
ime priimek 3.pdf
Datotek nikakor ne stiskam (ne zipam).
Oddam vajo v analogni obliki.


Komentar — kritika 3. vaje
Torek, 30. november


stolKarl Nothhelfer: Das Sitzmöbel, 1941

omaraFritz Spannagel: Der Möbelbau, 1936

OneDrawingChallenge_MariaSofiaGarcia_MiguelMatos
Slika 5:
Nagrajenci arhitekturnih vizualizacij ArchDaily 2020
»Inter[Posed]«; Miguel MatosMiguel Matos Maria Sofia Garcia, Pensilvaijska univerza