»Generalni urejevalec«

»Ni lepo, če materialu vsilim nekaj, kar mu ne gre. Žal pa je vsiljevanje s sodobno tehniko vedno lažje. Zato nikdar v zgodovini ni bilo poznavanje materialov tako zelo pomembno, kot je danes, ko je možno prav vse, ko je možna celo virtualna arhitektura, se pravi arhitektura, kjer ti dež kaplja na glavo. Hvala lepa. Neka najosnovnejša pravila je pa le treba spoštovati. Recimo, da je likovna produkcija materialna produkcija!
In prav v tem spoštovanju pravil, preteklih izkušenj, v spoštovanju tradicije, ne vidim ničesar, kar bi me omejevalo. Saj pravzaprav ne gre za preteklo kot tako. Gre za pretekle izkušnje in principe iz katerih pridobivam nove. Gre za mojo nenehno interpretiranje tistega, kar mislim, da je enkrat bilo. V preteklem vidim le odlične oblike, velike prostore in velike formate. Spoštujem red, tisti red, ki je od nekdaj prisoten vsepovsod, pravi red, ki si ga ni nekdo izmislil.
V mojem delu je svoboda posledica reda, predvsem modularnega reda. (Saj nam je že Nietsche povedal, da je svoboda samo v popolnem redu in disciplini.) Med drugim lahko z dovolj čvrsto strukturo popravim naključni strel.

Nasprotno pa mnogi pravijo, da ne priznavajo modularnega reda, ker da naj bi jih omejeval. To lahko razumem le kot demonstracijo popolnega nepoznavanja ali pa nerazumevanja problema. Ta red se je vendar razvil skozi zgodovino, torej nosi v sebi pretekle izkušnje, in je popolnoma legitimen princip.
Ko ljudje nekega postopka ne poznajo dovolj dobro, so kot violinist, ki igra šestnajstinke in dvaintridesetinke tako, da se vsake posebej natančno zaveda. Tako to sigurno ne gre. Violinist mora toliko časa vaditi, da sploh ne »misli« več na to, katero noto ta hip igra. On igra tone in predvsem melodijo.
Ko ljudje ne razumejo zakonitosti, jo vidijo le formalno, se pravi po zunanji podobi. Slišijo le besede, oziroma te lovijo za besedo. Ne dojamejo stvari oziroma predmeta povedanega. Takim ljudem nima smisla razlagati, da je modularni red eden od vidikov vrhovnega principa, oziroma Gospodar sistema, ki je skrit v materialu s katerim delam. Ravno s spoštovanjem materiala sem popolnoma svoboden.

Kamen, les, železo, papir, in drugi materiali navajajo s pripadajočimi načini obdelovanja — obrtmi — k pokornosti. Izgleda, da v vseh obrteh razen v računalništvu obstaja neka specifična odlika, ki narekuje nekaj osnovnega in navaja na pravilno izražanje. Računalništvo pa ne kaže nobene obrti ali izraza ą priori. Namreč, kdor dela z računalnikom, se običajno ukvarja z nečem, kar ni ravno računalništvo. Računalnik je le odličen simulator. Je univerzalno orodje, ki ga lahko s pridom uporabim pri delu. Zato mora biti tudi, kdor stavi na računalnik, prej kot strokovnjak za računalnike predvsem odličen stavec. V običajnem reprostudiu pa še tiskarskih enot ne poznajo. Računalnik je le kot jezikoslovec, ki odlično obvlada jezik, zelo težko pa kaj pove, če ničesar drugega ne pozna ali ne ve.«
Jaka Bonča v besedilu Gospodar sistema 3

Namen naloge:

1. Predstavim predmet v treh dimenzijah, pri tem pa še vedno lahko vse merim;
— da spoznam delo s telesi;
— da se navadim na prostorsko predstavitev;
2. Spoznam se z objekti: stene (najbolj verjetno), stebri, plošče … morda »morph« (raje ne) …
— obvladujem tridimenzionalni pogled …
.
Predvsem pa mora kompozicija ustrezati likovnim (in estetskim) normam.

Uporabim zasnovo iz prve vaje;
96–kotniku dam tretjo dimenzijo;
ustvarim prostor;
notranji in zunanji prostori (stene, okna in druge odprtine …);
v prerezih vidim, da notranjost sten ni votla;
ko nastavim prereze, program sam s šrafurami prikaže materiale.

Postopek

Rišem s CAD programom. Pri tem pazim, da smiselno uprabljam »layerje«. Če sem delal(a) s pametjo, posameznim »layerjem« v celoti določim lastnosti, kot so debelina črte, barva črte in polnilo (»fill«).

a. 1 V CAD-u najprej nastavim enote …

a. 2 Nastavim nadstropja …

a. 3 »Rišem« s stenami, stebri, ploščami …

a. 4 Nastavim prereze.

a. 5 Nastavim list 500 x 700 mm (kako velik je, da bo prav velik za končno risbo; 50 x 70 cm je pri merilu 1 : 100 v naravi 50 x 70 m).

a. 6 Nastavim merilo. V CAD programih rišem v merilu 1 : 1. Končno merilo izdelka je 1 : 100.

.
Nikakor ne uporabljam objektov iz knjižnic!
.

b. 1 Risbo likovno obdelam.

b. 2 Sprintam tudi mrežo in okvir.

b. 3 V spodnjem robu napišem vse besedilo glave.

b. 4 Končno shranim obdelano risbo v .pdf formatu.

Prostorska oblika & vidna nevidna mreža

a. Vzamem »parcelo« 25 x 35 m oziroma gabarit 25 x 25 x 35 m. V njem si zamislim koordinatni križ.

Ostane tudi na končnem izdelku.

b. Nato narišem (tridimenzionalno) mrežo s korakom 2 m.

Ostane tudi na končnem izdelku.

c. 1 Na mreži narišem tridimenzionalno telo – prevod prve vaje v tri razsežnosti.

c. 2 Telo je znotraj gabarita 25 x 25 x 35 m (oziroma 25 x 35 x 25 m, oziroma 35 x 25 x 25 m).

c. 3 Stene imajo odprtine za okna in vrata. (Ne uporabljajte elementov iz knjižnice; samo luknje v stenah.)

d. Stene, plošče, stebri … so iz poljubnih tvarin. Nikakor niso prosojni.

e. 1 Telo v vsaj dveh smereh presekam in odprem, da vidim v notranjost. Tako odprto telo narišem.
Ne sekam po mreži, temveč vzporedno z njo točno po sredini koraka (modula).

e. 2 Kjer sem telo presekal, vidim prerez. Prerez je opisnogeometričen pojem in mora biti pravilno narisan — opremljen.

f. Telo rišem v tridimenzionalni poševni (vzporedni) projekciji — kavalirski, vojaški ali podobni.

α + 90° + (90° – α) = 180°

Pogled iz prve vaje mi predstavlja enega glavnih pogledov — Verjetno tloris, lahko pa naris ali stranski ris — v pravokotni projekciji. Torej s pravimi merami in pravilnimi koti. Nato »potegnem« telo v tretjo dimenzijo tako, da pod primerno oziroma spretno izbranim kotom rišem višino oziroma globino ali pa širino telesa. V tej tretji dimenziji ostanejo mere prave, koti pa očitno ne.

V poševnih pogledih, v tretji dimenziji, so koti med osmi načeloma poljubni. V tej nalogi pa mora biti eden od treh kotov 90°. Torej govorim o kotih med paroma osi (x–y, x–z ali y–z) in nikakor o naklonskem kotu posamezne osi!

Kavalirska in vojaška projekcija sta dve taki možnosti. Japonska projekcija bi sicer tudi ustrezala vendar v tej vaji ni dovoljena (preenostavna).

Mreža, križ, prerezi

g. Vse rišem na mreži. Torej potrebujem v tej fazi tridimenzionalno mrežo v izbrani projekciji. Glede na prejšnji podatek o modulu je korak mreže — modul očitno 2 m.

Očitno prav vse tridimenzionalne mreže ne morem narisat. Obvezno narišem mreže na koordinatnih ravninah in pa še kakšno po ptrebi.

Križ, ki je obvezen pri vsaki vaji, je v tem primeru triosni.

h. Narišem vsaj dva prereza v različnih smereh. Nujno ostanejo »na mestu« v telesu.
Prerezi niso zunanje ploskve; niso narisani na površini. Prerezi morajo sekati material in so zato narisani, kot da ležijo v notranjosti telesa. Ne režem po mreži, temveč vzporedno z njo točno po sredini koraka (modula).

i. Na list narišem merilno črto, ki je dolga 10 ali 5 m.

Možne predstavitve

Včasih ne morem prikazati telesa v tridimenzionalnem pogledu tako, da ne bi bilo kaj skrito. Če je to težava, lahko telo razsekam in posamezne dele narišem vsakega v svoji (še vedno predpisani) projekciji.
Spet pa ne sekam po mreži, temveč vzporedno z njo točno po sredini koraka (modula).*

.

Telo obvezno vsaj dvakrat presekam. Lahko ga odprem in narišem odprto telo.

.

Nikakor pa ne smem zamešati pojmov »razsekovanje« in »prerez«!
.
*To je »pravilo iz sigurnosti«. Da ne pride do zmede pri razumevanju opisne geometrije.

.
Razsekana kocka

Kabinetna in kavalirska projekcija.
Za to vajo je prava samo skrajno desna.
Podobo lahko zavrtim »proti uri« za 45° in dobim vojaško projekcijo. Ali pa »z uro« za 135°.

Ni nujno, da rišem pod kotopm 30°, 45° ali 60°. Samo pazim, da se črte med seboj ne prekrivajo.
Podobo lahko poljubno vrtim. Da le slika dobro zgleda.

Franco Grignani

Pozor!

V vseh pogledih morajo biti dimenzije prave (nobenih skrajšav).
V enem od pogledov morajo biti koti pravilni. Zato kabinetna projekcija ne pride v poštev.

Spodaj v robu napišem glavo

(kar sklenjeno v eni vrsti):
2. naloga
Mentor: izr. prof. Jaka Bonča
Predstavitvene tehnike
Šolsko leto: 2025–2026
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za arhitekturo
Vpisna številka
Ime in priimek
.
»Plotam« na format 500 x 700 mm v merilu 1 : 100.
Format je pokončen.

Nastavitve za .pdf

Označim območje, ki ga želim natisnit (Marquee Tool).

File – Save As

1 Format: PDF File

2 Open File After Save

3 Page Options

3a Margins: vse 0,00 mm

3b Size

3ba ↔︎ 54 m (540 mm)

3bb ↕︎ 74 m (740 mm)

3c Portrait

3d OK

4 Document Options

4a Print Area

4aa Marquee Area

4b Scale

4ba Original (1 : 100)

4c Save PDF with…

4ca Color

4d Arangement

4da Center

4e OK

5 Save

Janez Suhadolc: Lajt

Črtomir Mihelj (Iz knjige. Marjan Mušič: Arhitektura slovenskega kozolca)

Črtomir Mihelj (Iz knjige. Marjan Mušič: Arhitektura slovenskega kozolca)

Alfred Arndt: Barvni načrt za hiše učiteljev, Bauhaus, 1926

Alfred Arndt in Walter Gropius: Razvoj stanovanj, Dessau–Törten, barvna študija zunanjosti

OMMX: A Tale of Two Cityes

Oio Dès

Janez Valentinčič: Osnovna in meščanska šola, diploma, 1927
Profesor Janez Valentinčič je bil predhodnik na tem predmetu.
https://depo.fa.uni-lj.si/delo/

Fedor Škrlep in Savin Sever: Stara gotska cerkev v Pleterjah; proučitev in deskripcija, 1951
https://depo.fa.uni-lj.si/delo/

Ana Ocvirk: Regulacijski načrt Bleda, 1952
https://depo.fa.uni-lj.si/delo/

Na korekture moram priti opremljen(a) s skicami, vajami in izdelki ter dobro voljo. Neopremljeni »človeki« nas ne zanimajo.
S seboj moram prinesti vsaj toliko, kot je za določen dan predvideno v rokovniku.

.

Vsakič moram imeti s seboj:
— skicirko;
— print celotne kompozicije na A4 formatu;
— print tipičnega izreza kompozicije na A4 formatu v 100 % merilu.

Razlaga 2. vaje
Torek, 4. november

1. korektura
Torek, 11. november
Zasnove — skice kompozicij
.
1. Vsaj pet skic 96–kotnika v treh razsežnostih.
— skice velikosti A5;
— skice naj bodo v merilu, čeprav narisane s prosto roko;
— merilo 1 : 500 (na A5 format (14,85 x 21 cm) v merilu 1 : 500 spravim ~75 x 100 m);
— trirobo merilo je nepogrešljiv pripomoček.
.
2. Odprem program:
— spoznam se s programom: stene (najverjetneje), stebri, plošče, mogoče »morph« (raje ne) … in njihove materiale;
— rišem v merilu 1 : 1;
— nastavim merilo 1 : 100;
— pobrišem vse »layerje«;
— narišem parcelo (zemljišče) 25 x 35 m na svojem »layerju« (kar je v merilu 1 : 100 pomeni, da bi na format 50 x 70 cm načeloma lahko spravil 4 take parcele);
— narišem mrežo na svojem »layerju«;
— narišem telo na svojem »layerju«.
.
Na srečanje prinesem:
— 5 skic;
— »print« osnovne postavitve na A4 formatu v merilu 1 : 250.
— tipični izrez kompozicije v merilu 1 : 100 na A4 formatu (»scale« = 100 %).

Primeri skic najboljših arhitektov na svetu.
Dom Hans van der Laan

2. korektura
Torek, 18. november
Digitalizirane zasnove
.
1. Zasnova prenesena v računalnik — 5 različic;
— po potrebi še skiciram.
.
2. Delam v programu:
— spoznavam se s programom;
— telo na svojem »layerju«;
— vsak prerez na svojem »layerju«;
— spoznavam debeline in druge lastnosti črt.
.
Na srečanje prinesem:
— (nove) skice;
—  vsaj eno kompozicijo na A4 formatu v merilu 1 : 250;
— tipični izrez kompozicije v merilu 1 : 100 na A4 formatu (»scale« = 100 %).

3. korektura
Torek, 25. november
Pregled izvedbe
.
1. Tako rekoč dokončani izdelki; po možnosti več različic;
— po potrebi še skiciram.
.
2. Priprava izdelka za »plotanje«;
— navodila so na začetni strani
— in na Artchicad/»B2«.
.
Na srečanje prinesem:
— (nove) skice;
—  vsaj eno kompozicijo na A4 formatu v merilu 1 : 250;
— tipični izrez kompozicije v merilu 1 : 100 na A4 formatu (»scale« = 100 %).

Oddaja vaje
Torek, 2. december
V spletno učilnico do 8:15. ure v roku oddam končni izdelek.
Končni izdelek je obvezno v .pdf obliki zapisa.
.pdf vektorski in ne bitni. 
Pazim na točne dimenzije formata.
Poimenovanje datotek: Ime Priimek 2.pdf
Datotek nikakor ne stiskam (ne zipam).
.
Na srečanje prinesem:
— denar za »print«;
— pokažem žige.
.
Razlaga 3. vaje.

Komentar — kritika 2. vaje
Torek, 9. december