Kompozicija na temo reda

»Konstruiranje kompozicije iz njene notranjosti, iz posameznih elementov, k celoti, je postopek, ki je diametralno nasproten členjenju. Pri slednjem začnem s formatom, enovitim materialom, ki ga členim, delim. Začnem z nečem, kar obstaja in iz česar moram nekaj izoblikovati. Najlažje je ohraniti velik, enovit format ali pa ga grizti z ene in druge strani in ne ustvariti prostora — se pravi napetosti med elementi.
Proces sestavljanja je povsem drugačen. Začnem iz nič in v tem »nič« ustvarjam formo šele v naslednjem koraku, ko sestavljam en element plus en element plus en element … ko sestavljam materiale. Poleg seštevka moram dobiti vsaj še en zanimiv odnos; kolikor več zanimivih odnosov nastane in kolikor intenzivnejši so, kolikor bolj se elementi z njimi povzdignejo, toliko pomembnejši je rezultat.
Ko sestavljam, je pomembna predvsem velikost enote. Ne vem v naprej, kako velik seštevek (format) bom dobil na koncu, ker pravila sestavljanja in kompozicije določajo elementi. Ko pa členim, je velikost celotne kompozicije — formata tukaj; iz njega izhajam. Velikost enote je le njegova frakcija. Z njo je določena intenzivnost, s katero format ustvarja odnose med elementi ter elementi in samim seboj. Vse sledi iz materiala, v katerem so zapisana pravila igre.«

Jaka Bonča v knjigi Gospodar sistema

2. naloga

Telesa in materiali

Vaja po kompleksnosti smiselno nadaljuje 1. vajo pri predmetu Arhitekturno oblikovanje 1: interpretacija prostora s kompozicijo elementov

Oddam v torek 10. novembra do 13. ure.

Uvodne opombe

Vajo rišem v velikosti B2 (500 x 700 mm). Format je pokončen.

Postopek

Imam preglednico iz prve vaje. Shranim jo v .pdf formatu.
Uvozim jo v vektorski program. Debeline robov so se ohranile. Opazim, da je v nekem smislu vsaka celica prenešena dvakrat. Prenesle so se debeline črt in neodvisno so se prenesla polnila. Torej robove izbiram in brišem ločeno od polnil in narobe.

A1. »Risbo« shranim v .pdf formatu.

B1. .pdf prenesem v vektorski program kjer jo obdelam.

B2. Prav tako v vektorskem programu najprej nastavim velikost papirja in mrežo »grid«.

B3. Shranim obdelano risbo spet v .pdf formatu in jo nesem sprintat.

Za natančnejša pojasnila pa pazljivo predelam navodila—priročnik Illustrator.
Ni pa Adobe Illustrator edina možnost. Poglejte recimo še Affinity Designer, morda ste vajeni programa Coreldraw …

Za korekture v živo moram imeti vsakič poleg printa celote na A4 formatu še print izreza tipičnega dela v končni velikosti (prav tako na A4 formatu).
Enkrat vidim celoto in drugič vidim kvalitete elementov, kot bodo na končnem izdelku.

B5. Končno sprintam vajo na (najcenejšem tankem) nepremaznem papirju.

Spodaj v robu napišem glavo (sklenjeno v vrsti):

2. naloga
Mentor: prof. dr. Jaka Bonča
Predstavitvene tehnike 1
Šolsko leto: 2020—2021
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za arhitekturo
Vpisna številka
Ime in priimek

Struktura → sistem
standardni element → grupa → niz

Fizična in navidezna tekstura

Abstraktna geometrična kompozicija s štirimi »odtenki«

a. Popravim prvo vajo in shranim v .pdf.

b. Vzamem format 500 x 700 mm.

c. Uvozim .pdf prve vaje.

č. Uvoženo »tabelo« umestim v format, da ga primerno zapolni. Običajno imajo kompozicije rob.

Določim šrafure za označevanje materialov

a. Pogledam šrafure za označevanje najpogostejših materialov.

b. Izdelam »sivinsko« skalo — »sivi klin« s štirimi »odtenki«. Šrafura za vsak izbrani material predstavlja en odtenek. Te izbrane štiri šrafure med seboj tako uskladim, da vsaka predstavlja posamezen odtenek na »sivem klinu«.

c. Preštudiram Weber—Fechnerjev zakon.
V bistvu gre za takle problem. Če želim sestaviti lestvico kjer si odtenki lepo linearno sledijo, moram vsako naslednjo ploskev na lestvici dvakrat bolj zapolniti, kot prejšnjo. Torej: da bi dobil na videz linearno skalo, moram uporabiti geometrično zaporedje. Da bi recimo dobil na videz linearno zaporedje naravnih števil 1, 2, 3, 4 … moram postopati v smislu geometrijskega zaporedja kvadratov števil, torej 1, 2, 4, 8 …

č. Šrafure oblikujem tako, da se posamezni sestavni elementi določenega »odtenka« smiselno povezujejo v naslednji »odtenek«.

Veltro
Slika 1: Primer tipografije, kjer se znaki povezujejo med seboj.

d. Skalo narišem z vso resnostjo.

e. Če uporabim barve, morajo le–te nujno ustrezati barvi, ki je določena za določen material. Torej je lahko določena šrafura praviloma samo ene barve. Zato pogledam, kako se določeni materiali označujejo.

Določim površinske lastnosti

a. Poiščem »glavne«, »vodilne« ploskve (ki naj bi se ne stikale, če pa že, pa le v eni točki) in jih pošrafiram vse enako s šrafuro za izbran material.

b. Poiščem druge ploskve in jih pošrafiram s šrafuro za drug izbran material.

c. Poiščem tretje ploskve in jih pošrafiram s šrafuro za tretji izbran material.

č. Poiščem recimo še ozadje in ga pošrafiram s šrafuro za četrti izbran material.

d. Izjemoma lahko kaj ostane tudi belo – neobdelano.

Pojasnilo

Ploskve z enako površinsko lastnostjo se ne smejo stikati drugače, kot le v eni točki. Upoštevam teorem štirih barv. Načeloma lahko tudi popravim kompozicijo prve vaje, da dobim izdelek želene likovne kvalitete.

Barvno označevanje gradbenega materiala povzeto po profesorju Janezu Valentinčiču

les v prerezu žgana siena
les v pogledu svetli oker /gumi gut/
opeka, zidovje vsake vrste, tudi iz kamna karmin + gumi gut + žgana siena
beton zelenkasto siva /berlinsko modra + nevtral tinta + zeleni cinober/
ojačen beton ista kot beton
lomljenec siva /modrikasto siva/
šamot + izolacije, ki duše zvok temno zelena /sepia/
steklo svetlo zelena
jeklo vijoličasta – črna
baker rdeča
zemlja /teren/ rjava
tekočina svetlo modra
nasutje /prodec/ sepia
pesek cinkova rumena
žlindra sivkasto črna

2_0_1
Slika 2: Vaja pri profesorju Janezu Valentinčiču iz leta 1950–1951

Opomba

Papirja formata B2 ne morem kupiti. Prodajajo B1 — 700 x 1000 mm oziroma 707 x 1000 mm. Zaradi praktičnosti bom vzel »prilagojeni« format 700 x 1000 mm — torej zaokroženo na centimeter. Smiselno ga dam na pol in dobim dva B2 formata 500 x 700 mm (500 x 707 mm).

Rokovnik

Torek, 27. oktober
C2, D2
Predavanje
Razlaga 2. vaje.

1. korektura
Četrtek, 29. oktober
Skupinske korekture
Na korekture moram priti opremljen s skicami, vajami in izdelki ter dobro voljo. Neopremljeni »človeki« nas ne zanimajo.
S seboj moram prinesti vsaj toliko, kot je za določen dan predvideno v rokovniku.

1. Zasnove — skice kompozicij — vsaj pet. Skice vsaj velikosti A5.
Če sem premeten(a), si »tabele« natisnem in vanje vrisujem ali kako drugače označujem štiri materiale.
2. Vsaj pet skic lestvic šrafur štirih »odtenkov«.
3. Vaje v računalniškem programu.
Oddam izdelke združene v eni .pdf datoteki do 11. ure v spletno učilnico.
5 skic + 5 skic + vaja v programu > 11 strani
ime priimek 2-1.pdf

Aula Magna
Slika 3: Primer skice
Miloš Bonča, 1990

Primeri skic najboljših arhitektov na svetu.

2. korektura
Torek, 3. november
C1, D1
Skupinske korekture
1. Zasnove tehnično zrisane
2. Določim odtenke vsem ploskvam. Pazim na teorem štirih barv
3. Tehnično zrisana lestvica šrafur štirih »odtenkov«
Oddam izdelke združene v eni .pdf datoteki do 11. ure v spletno učilnico.
ime priimek 2-2.pdf

Aula Magna 1
Slika 4: Primer zasnove z ravnilom in šestilom
Miloš Bonča, 1990

3. korektura
Četrtek, 5. november
Skupinske korekture
1. Lestvica šrafur štirih »odtenkov«
2. Načeloma dokončani izdelki — pregled izvedbe
Oddam izdelke združene v eni .pdf datoteki do 11. ure v spletno učilnico.
ime priimek 2-3.pdf

Oddaja vaje
Torek, 10. november
C2, D2
Razlaga 3. vaje
Predavanje
V spletno učilnico do 11. ure roku oddam sliko končnega izdelka. Obvezno v .pdf obliki zapisa. .pdf je načeloma kar isti, ki je šel v printalnico.
ime priimek 2.pdf

Četrtek, 12. november
Komentar — kritika 2. vaje
Oddam vajo v analogni obliki.

Če se podobne naloge lotijo strokovnjaki, so pa rezultai lahko izjemni.

Craig&Karl_ck7
Slika 5: Craig & Karl — avtoportret

AP_Craig_Karl_PortraitAntonioni_2x
Slika 6: Michelangelo Antonioni — režiser

AP_Craig_Karl_peggy_2x
Slika 7:  Brainz