Kompozicija na temo reda

»Konstruiranje kompozicije iz njene notranjosti, iz posameznih elementov, k celoti, je postopek, ki je diametralno nasproten členjenju. Pri slednjem začnem s formatom, enovitim materialom, ki ga členim, delim. Začnem z nečem, kar obstaja in iz česar moram nekaj izoblikovati. Najlažje je ohraniti velik, enovit format ali pa ga grizti z ene in druge strani in ne ustvariti prostora — se pravi napetosti med elementi.
Proces sestavljanja je povsem drugačen. Začnem iz nič in v tem »nič« ustvarjam formo šele v naslednjem koraku, ko sestavljam en element plus en element plus en element … ko sestavljam materiale. Poleg seštevka moram dobiti vsaj še en zanimiv odnos; kolikor več zanimivih odnosov nastane in kolikor intenzivnejši so, kolikor bolj se elementi z njimi povzdignejo, toliko pomembnejši je rezultat.
Ko sestavljam, je pomembna predvsem velikost enote. Ne vem v naprej, kako velik seštevek (format) bom dobil na koncu, ker pravila sestavljanja in kompozicije določajo elementi. Ko pa členim, je velikost celotne kompozicije — formata tukaj; iz njega izhajam. Velikost enote je le njegova frakcija. Z njo je določena intenzivnost, s katero format ustvarja odnose med elementi ter elementi in samim seboj. Vse sledi iz materiala, v katerem so zapisana pravila igre.«

Jaka Bonča v knjigi Gospodar sistema

2. naloga

Telesa in materiali

Vaja je kompleksnosti smiselno nadaljuje 1. vajo pri predmetu Arhitekturno oblikovanje 1: interpretacija prostora s kompozicijo elementov

Oddam v torek 30. oktobra ob 14h (16h)

Uvodne opombe

Vajo rišem na »Schoellershammer« papir valikosti 500 x 700 mm. Format je pokončen.
Rišem z ravnilom in šestilom; pomožne linije in konstrukcijo rišem s svinčnikom, nakar končno risbo zrišem z rapidografi ali pa s flomastri normiranih debelin; izjemoma s svinčniki.

Torej to vajo rišem na roko z ravnili, trikotniki ter merili.

Spodaj v robu napišem glavo (sklenjeno v vrsti):

2. naloga
Mentor: prof. dr. Jaka Bonča
Predstavitvene tehnike 1
Šolsko leto: 2018—2019
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za arhitekturo
Vpisna številka
Ime in priimek

Struktura → sistem
standardni element → grupa → niz

Fizična in navidezna tekstura

Abstraktna geometrična kompozicija s štirimi »odtenki«

a. Vzamem format papirja 500 x 700 mm in nanj narišem mrežo.

Kakšen je korak mreže je odvisno od moje kompozicije. Razmišljam podobno kot v matematiki, ko iščem skupni imenovalec. Mreža mora biti dovolj »drobna«, da lahko po njej narišem vse elemente, hkrati pa mora biti tudi dovolj »groba«, da ni možno prav vse. Torej iščem največji skupni deljitelj, največji skupni imenovalec (se pravi čim manjšo številko pod ulomkovo črto).

Verjetno bo za začetek primeren korak 2 cm.
Običajno je mreža kvadratna. Lahko pa je tudi pravokotna, rombasta, šestkotna … lahko je tudi na videz nepravilna, če je le »zadaj« matematično določena.

b. 1. Na mreži rišem v merilu 1 : 1.

b. 2. V enem delu narišem osnovno »temo«. Rišem po mreži.

b. 3. Le—to ponavljam, variiram, mutiram … toliko časa, da zapolnim ves format. Ko ponavljam, kompozicijo lahko obračam, zrcalim, premikam … skratka dovoljene so vse štiri izometrične preslikave: premik, zrcaljenje, vrtež in zrcaljenje s premikom. Gre za preslikave kjer se razdalje ohranjajo. Tudi kongruénčne preslikáve. Vsako kongruénčno preslikávo lahko razstavim na tri zrcaljenja glede na premico.
Opomba: congruentia [lat.] skladnost, somernost, ujemanje.

c. Za ogrevanje lahko preberem besedilo Gospodar sistema 3. Predvsem prva in druga tema, o katerih govorim na koncu, predstavljata podoben problem.

Določim šrafure za označevanje materialov

a. Pogledam šrafure za označevanje najpogostejših materialov.

b. Izdelam »sivinsko« skalo — sivi klin s štirimi »odtenki«. Šrafura za vsak izbrani material predstavlja en odtenek. Te izbrane štiri šrafure med seboj tako uskladim, da vsaka predstavlja posamezni odtenek na sivem klinu.

c. Preštudiram Weber—Fechnerjev zakon.
V bistvu gre za takle problem. Če želim sestaviti lestvico kjer si  odtenki lepo linearno sledijo, moram vsako naslednjo ploskev na lestvici dvakrat bolj zapolniti, kot prejhšnjo. Torej: da bi dobil na videz linearno skalo, moram uporabiti geometrično zaporedje. Da bi recimo dobil na videz linearno zaporedje naravnih števil 1, 2, 3, 4, moram postopati v smislu geometrijskega zaporedja kvadratov 1, 2, 4, 8.

d. Šrafure oblikujem tako, da se posamezni sestavni elementi določenega »odtenka« smiselno povezujejo v naslednji »odtenek«.

Veltro
Slika 1: Primer tipografije, kjer se znaki povezujejo med seboj.

e. Skalo narišem z vso resnostjo.

Določim površinske lastnosti

a. Poiščem »glavne«, »vodilne« ploskve (ki naj bi se ne stikale, če pa že, pa le v eni točki) in jih pošrafiram vse enako s šrafuro za izbran material.

b. Poiščem druge ploskve in jih pošrafiram s šrafuro za drug izbran material.

c. Poiščem tretje ploskve in jih pošrafiram s šrafuro za tretji izbran material.

d. Poiščem recimo še ozadje in ga pošrafiram s šrafuro za četrti izbran material.

e. Izjemoma lahko kaj ostane tudi belo—neobdelano.

Pojasnilo

Ploskve z enako površinsko lastnostjo se ne smejo stikati drugače, kot le v eni točki. Upoštevam teorem štirih barv.

2_0_1
Slika 2:

Opomba

Papirja formata B2 ne morem kupiti. Prodajajo B1 — 700 x 1000 mm oziroma 707 x 1000 mm. Zaradi praktičnosti bom vzel »prilagojeni« format 700 x 1000 mm — torej zaokroženo na centimeter. Smiselno ga dam na pol in dobim dva B2 formata 500 x 700 mm (500 x 707 mm).

Rokovnik

Torek, 16. oktober
Predavanje
Razlaga 2. vaje.

Četrtek, 18. oktober
Skupinske korekture
Na korekture moram priti opremljen s skicami, vajami in izdelki ter dobro voljo. Neopremljeni »človeki« nas ne zanimajo.
S seboj moram prinesti vsaj toliko, kot je za določen dan predvideno v rokovniku.

1. Zasnove — skice kompozicij — vsaj pet. Skice vsaj velikosti A5.
2. Vsaj pet skic lestvic šrafur štirih »odtenkov«.
3. Vaje v tehničnem risanju.

Aula Magna
Slika 3: Primer skice
Miloš Bonča, 1990

Primeri skic najboljših arhitektov na svetu.

Torek, 23. oktober
Skupinske korekture
1. Zasnove zrisane na mreži na A4 formatu — vsaj mreža mora biti tehnično zrisana.
2. Določim odtenke vsem ploskvam. Pazim na teorem štirih barv.
3. Lestvica šrafur štirih »odtenkov« — zrisana tehnično (1. iteracija).

Aula Magna 1
Slika 4: Primer zasnove z ravnilom in šestilom
Miloš Bonča, 1990

Četrtek, 25. oktober
Skupinske korekture
1. Lestvica šrafur štirih »odtenkov« — zrisana tehnično — popravljena od prejšnjega tedna (2. iteracija)
2. Izdeliki delno dokončani na dokončnem papirju — pregled izvedbe

Torek, 30. oktober
Oddaja vaje
Razlaga 3. vaje
Oddati moram vse žigosane skice, žigosane vaje in dokončni izdelek.
V spletno učilnico v določenem roku oddam sliko končnega izdelka.
Predavanje

Torek, 6. november
Komentar — kritika 2. vaje

Če se podobne naloge lotijo strokovnjaki, so pa rezultai lahko izjemni.

Craig&Karl_ck7
Slika 5: Craig & Karl — avtoportret

AP_Craig_Karl_PortraitAntonioni_2x
Slika 6: Michelangelo Antonioni — režiser

AP_Craig_Karl_peggy_2x
Slika 7:  Brainz

SaveSave

SaveSaveSaveSave

SaveSave

SaveSaveSaveSave

SaveSaveSaveSave

SaveSaveSaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSaveSaveSave

SaveSaveSaveSave

SaveSaveSaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSaveSaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSaveSaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSaveSaveSave

SaveSaveSaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSave

SaveSave