Predstavitvene tehnike 1

Administracija

Skupine

Prosim, da se striktno držite razporeditve po skupinah!

Terminski plan

Torek, 17. oktober ob 14h (16h) 2017: oddaja 1. vaje
Torek, 7. november ob 14h (16h) 2017: oddaja 2. vaje
Torek, 21. november ob 14h (16h) 2017: oddaja 3. vaje
Torek, 5. december ob 14h (16h) 2017: oddaja 4. vaje
Torek, 19. december ob 14h (16h) 2017: oddaja 5. vaje
Torek, 16. januar ob 14h (16h) 2018: oddaja 6. vaje

Po roku ni možno oddajati vaj.

Po 16. januarju ni več korektur!

Oddajanje vaj

Vsakič moram oddati vse žigosane skice, žigosane vaje in dokončni izdelek.

V spletno učilnico moram vsakič oddati tudi sliko končnega izdelka v velikosti 1920px po daljši stranici v pdf formatu zapisa.

Ocenjevanje vaj

Vsako vajo ocenim s štirimi ocenami (kaj te ocene predstavljajo—kriterij) od 1 do 10. Povprečje teh štirih ocen je ocena vaje. (Računam na 4 decimalna mesta—torej so v tabeli zapisane ocene zaokrožene.)

Končna ocena predmeta je seštevek vseh ocen oddanih vaj.

Vsako oceno pomnožim s faktorjem 1,6667.

To na koncu s 6 v roku oddanimi vajami znese 100 točk.

Kdor želi popraviti končno oceno, lahko na koncu izdela dodatno vajo. Le–to pomnoižim s faktorjem 0,6665. Torej lahko s to vajo popravite končno oceno le za dobro polovico ocene.

51—60 → 6, 61—70 → 7, 71—80 → 8, 81—90 → 9, 91—100 → 10.

V rubrikah »Skupaj« in »Ocena« vidite seštevek točk in oceno, ki bi ju dobili, če bi ta hip nehali oddajati vaje. Z vsako oddano vajo se ona zvišuje.

Dokončne so le tiste končne ocene, ki imajo zraven zapisan datum. To hkrati pomeni, da se je študent prijavil na izpit in sem oceno vpisal v ŠIS.

Po roku ni možno oddajati vaj. Jih je pa možno popravljati.

Jih je pa možno popravljati.

Korekture

Torek ob 14. uri oziroma 16. uri
— predavanje ali komentar ocenjenih vaj in skupinske korekture

Četrtek ob 10. oziroma 12. uri
— predavanje ali razlaga nove vaje in skupinske korekture
Po potrebi korekture v kabinetu

Izpiti

Kot izpit šteje vseh šest vaj oddanih v roku.

Torek, 16. januar 2018 na predzadnjem srečanju — 1. rok
Torek, 30. januar 2018 ob 9. uri (kabinet) — 2. rok
Torek, 28. avgust 2018 ob 9. uri (kabinet) — 3. rok

Prijava na izpit

Na izpit oziroma v tem primeru na dokončno oddajo se moram prijaviti preko ŠIS—a najkasneje tri dni pred rokom. Če ugotovim, da do roka ne bom gotov, se moram najkasneje dan pred rokom odjaviti.

Vsakič, ko grem na izpit, se moram posebej prijaviti.
Torej neprijavljen ne morem na izpit in prav tako drugače kot le na izpitu ne morem dobiti končne ocene.

Časovna zahtevnot

Pri tem predmetu je:

210 ur skupne študijske obremenitve;

od tega je 60 kontaktnih ur

ter 30 ur drugih oblik študija;

pri 6 vajah → 20 ur dela na posamezno vajo doma

ter 5 ur drugih oblik študija na posamezno vajo.

Papir

List papirja je praktično B2 formata (500 x 700 mm — pokončni s toleranco ± 1 mm). Izjema je le prva vaja, ko je format praktično B4 formata (250 x 350 mm — pokončni s toleranco ± 1 mm). Vzrok za odstopanje od uradnega standarda (500 x 707 mm za B2 format in 250 x 353 mm za B4 format) so dimenzije okvirjev za razstave, ki sledijo fotografskim standardom.

Vedno narišem mrežo.

Pisala

Na roko rišem s svinčniki. Nikdar ne uporabljam svinčnikov z 0,7, 0,5 ali 0,3 mine. Preprosto zato, ker niso dovolj natančni. Tudi 0,3 mm debela črta je za pomožne črte čisto predebela. Uporabljam »tehnični svinčnik« z 2 mm debelimi minami, ki jih z brusnim papirjem ošpičim v dolge konice. Pomožne črte rišem s trdoto vsaj 3H, raje pa kar več, tudi 7H. Pri zadnji trdoti je špica lahko dolga tudi 11 mm.

Če nimam tahničnega svinčnika, uporabim »lesene« svinčnike.

Za pisanje uporabim »flomastre« normiranih debelin. Običajno piše kako debeli naj bi bili. Podobno, kot na starih rapidografih. Načeloma lažje in lepše pišem z debelejšim kot s tanjšim. Vse napake in nevešča roka se manj vidijo. Je pa nekje meja. Predebelo spet ni dobro. Sam bi poskusil pisati 3 mm visoke črke z debelino 0,5 (namenoma brez enote, ker nikdar ne vemo kako debelo v resnici »flomaster« piše).

Risalno orodje

Trirobo merilo (razmernik) naj ima merila 1 : 10 (ali 1 : 1 ali 1 : 100), 1 : 20, 1 : 25, 1 : 50. Ta kos orodja je obvezen. Z njim rišem načrte v vseh merilih vedno v »pravih« merah. Vse preračunavanje odpade. Stol je v merilih 1 : 1, 1 : 10, 1 : 50 … vedno visok 43—46 cm.
Vsaj en par trikotnikov, raje pa dva ali tri pare različnih belikosti. Vedno rišem s parom trikotnikov. Geo trikotnik ni za resne ljudi in ga ne sprejemam.
Priložno ravnilo (paralela): raje s koleščki in vrvicami. Tisto v obliki črke »T« je slabše.

Mreža

Pri vsaki vaji najprej narišem mrežo.
Vse, kar rišem, (smiselno) rišem po mreži.
Mreža ni le ozadje risbi, kot karo papir, temveč je osnova, temelj urejega načina razmišljanja. Predvsem zagotavlja enotnost in disciplino.
Torej: najprej mreža in po tej mreži risba. Nikoli narobe.