Skupine

Prosim, da se striktno držite razporeditve po skupinah!
Torej: pri meni sta skupini »C« in »D«.
Torek: ob 13:00 oziroma ob 15:00 v P2 (Predavalnica 2).
Na parne tedne ob 13:00 skupina »C« in ob 15:00 skupina »D«.
Na neparne tedne ob 13:00 skupina »D« in ob 15:00 skupina »C«.
.

Terminski plan

Torek, 3. november 2026: oddaja 1. vaje
Torek, 1. december 2026: oddaja 2. vaje
Torek, 12. januar 2027: oddaja 3. vaje
.
Po roku ni možno oddajati vaj.
Po 6. januarju ni več korektur!

Prisotnost

Na korekture moram priti opremljen(a) s skicami, vajami in izdelki ter dobro voljo. Neopremljeni »človeki« nas ne zanimajo.
S seboj moram prinesti vsaj toliko, kot je za določen dan predvideno v rokovniku.
Za prisotnsot izdelka in »telesa« dobim žig. Le–ta pomeni, da je bilo dovolj narejenega. Ne pomeni pa nujno tudi potrditve pravilnosti izdelka.

Ocenjevanje vaj

Vsako vajo točkujem štirikrat od 1 do 10.
Končna ocena predmeta je seštevek vseh doseženih točk vseh vaj po kolonah A, B, C in D.
Vse točke sproti preračunam v delež. Pri treh vajah s po štirimi točkovanji vsaka posamezna vrednost predstavlja 8,3334 % končnega točkovanja (oziroma štiri točkovne ocene posamezne vaje predstavljajo 33,3334 % končnega točkovanja).
To na koncu s tremi v roku oddanimi vajami znese 100 %.

Kaj te ocene predstavljajo—kriterij.
Po roku ni možno oddajati vaj.

Kontaktne ure

Ponedeljek ob 14:00. uri v Fabianijevi:
— predavanje za vse skupine.
.
Torek ob 13:00. oziroma 16:00. uri v Galeriji:
— predavanje ali razlaga nove vaje; komentar skic.
— komentar skic, zasnov, delnih izdelkov vaj; skupinske korekture;
— interpretacija / demonstracija vaje.
Torek ob 15:00. uri v Galeriji:
— razlaga in vodenje po programu Archicad.
.
Torek od 10:00 d0 12:00: govorilne ure.
— Govorilne ure načeloma niso namenjene korekturam.

Izdelki za korekture

Vsakič moram imeti s seboj:
— skicirko;
— »print« celotne kompozicije na A4 formatu;
— »print« tipičnega izreza kompozicije na A4 formatu v merilu 1 : 200 oziroma 1 : 500.

Priprava izdelka za »plotanje«

— format: 540 x 740 mm – ne več in ne manj
— 25 x 35 m v merilu 1 : 50; 50 x 70 m v merilu 1 : 100
— robovi (margins): vse 0 (nič)
— risba mora imeti narisan okvir za porezavo (— parcela (format) iz prve korekture) (okvir in ne križi (»pasarji«)).
— raster: 60 t/cm (144 DPI) ali pa 30 t/cm (72 DPI);
— .pdf vektorski in ne bitni;
— datotek nikakor ne stiskam (ne zipam);
— poimenovanje: Ime Priimek »zaporedna številka vaje«.pdf;

.

Debelina okvirja: 0,2 te (tiskarske enote, »pike«) ali 0,1 mm.
Preden oddam preverim, da se okvir res vidi levo, desno, zgoraj in spodaj.

Izpiti

Kot izpit štejejo v roku oddane vaje.
Ustni zagovor.
Po roku ni možno oddajati vaj.
.
Kdor ni zadovoljen s tako doseženo oceno, lahko v drugem ali (in) tretjem roku odda izpitno nalogo. Šteje boljša ocena (,ki ni nujno zadnja).
.
Torek, 12. januar 2027 na zadnjem srečanju — 1. rok
Torek, 26. januar 2027 ob 8:15. uri (v spletni učilnici) — 2. rok
Torek, 31. avgust 2027 ob 8:15. uri (v spletni učilnici) — 3. rok

Prijava na izpit

Na izpit oziroma v tem primeru na dokončno oddajo se moram prijaviti preko ŠIS—a. Če ugotovim, da do roka ne bom gotov(a), se moram pred rokom odjaviti.
Vsakič, ko grem na izpit, se moram posebej prijaviti.
Torej neprijavljen(a) ne morem na izpit in drugače kot le na izpitu ne morem dobiti končne ocene.

Kako in do kdaj se lahko prijavim na opravijanje izpita?

Na izpit se študent/-ka prijavi v ŠIS-u vsaj 3 dni pred razpisanim izpitnim rokom do 23:59. ure.

Do kdaj se lahko odjavim od opravljanja izpita?

Študent/–ka se od izpita lahko odjavi najkasneje en dan pred rapisanim datumom izpita do 12:00.

V primeru, da se študent/–ka ne odjavi pravočasno, mu vpisovalec ocene na izpitno prijavnico vpiše oznako »ni pristopil«. Študent/–ka s tem izgubi en izpitni rok.

Če študent/-ka ni pristopil/–a k izpitu zaradi opravičljivega razloga in je v roku 3 delovnih dni po izpitu oziroma takoj po prenehanju obstoja opravičljivega razloga v referat dostavil/–a ustrezna dokazila, se šteje, da se je od izpita odiavil/–a pravočasno.

Časovna zahtevnot

Pri tem predmetu je:
150 ur skupne študijske obremenitve (5 ects);
od tega je 60 kontaktnih ur;
15 ur predavanj in 45 ur vaj

ter 15 ur drugih oblik študija;

.
za delo doma ostane 75 ur;
pri 3 vajah → 25 ur na posameano vajo;
.

ter 5 ur drugih oblik študija na posamezno vajo.

Papir

List papirja je format 500 x 700 mm — pokončen z odstopanjem ± 1 mm). To ni pravi B2 format! Vzrok za odstopanje od uradnega standarda (500 x 707 mm) so dimenzije okvirjev za razstave, ki v glavnem sledijo fotografskim standardom.
.
Vedno najprej narišem mrežo.

Pisala

Na roko rišem s svinčniki. Nikdar ne uporabljam svinčnikov z 0,7, 0,5 ali 0,3 minami. Preprosto zato, ker niso dovolj natančni. Tudi 0,3 mm debela črta je za pomožne črte čisto predebela. Uporabljam »tehnični svinčnik« z 2 mm debelimi minami, ki jim z brusnim papirjem zbrusim dolge konice. Pomožne črte rišem s trdoto vsaj 3H, raje pa več, tudi 7H. Pri tej trdoti je špica lahko dolga tudi 11 mm.
Če nimam tehničnega svinčnika, uporabim »lesene« svinčnike.

Za pisanje uporabim »flomastre« normiranih debelin. Običajno piše kako debeli naj bi bili. Podobno, kot na starih rapidografih. Načeloma lažje in lepše pišem z debelejšim kot s tanjšim. Vse napake in nevešča roka se manj vidijo. Je pa nekje meja. Predebelo spet ni dobro. Sam bi poskusil pisati 3 mm visoke črke z debelino 0,5 (namenoma brez enote, ker nikdar ne vemo kako debelo v resnici »flomaster« piše).

Risalno orodje

Trirobo merilo (razmernik) naj ima merila 1 : 10 (ali 1 : 1 ali 1 : 100), 1 : 20, 1 : 25, 1 : 50. koristni merili sta še 1 : 12,5 (1: 125) in 1: 75 (1: 750). Ta kos orodja je obvezen. Z njim rišem načrte v vseh merilih vedno v »pravih« merah. Vsako preračunavanje odpade. Stol je v merilih 1 : 1, 1 : 10, 1 : 50 … vedno visok 43—46 cm.
.
Vsaj en par trikotnikov, raje pa dva ali tri pare različnih velikosti. Vedno rišem s parom trikotnikov. Geo trikotnik ni za resne ljudi in ga ne sprejemam.
.
Priložno ravnilo (paralela): raje s koleščki in vrvicami. Tisto v obliki črke »T« je nerodnejše.
.
Vsak študent si mora kupiti trirobo merilo.

Mreža

Pri vsaki vaji najprej narišem mrežo.
Vse, kar rišem, (smiselno) rišem po mreži.
Mreža ni le ozadje risbi, kot karo papir, temveč je osnova, temelj urejenega načina razmišljanja. Predvsem zagotavlja enotnost in disciplino.
.
Torej: najprej mreža in po tej mreži risba. Nikoli narobe.

.

Mreža je obvezno na končnem izdelku.