»Generalni urejevalec«

6. naloga – Hiša z enim sámim prostorom

Oddam v torek 11. januarja.


»Ni lepo, če materialu vsilim nekaj, kar mu ne gre. Žal pa je vsiljevanje s sodobno tehniko vedno lažje. Zato nikdar v zgodovini ni bilo poznavanje materialov tako zelo pomembno, kot je danes, ko je možno prav vse, ko je možna celo virtualna arhitektura, se pravi arhitektura, kjer ti dež kaplja na glavo. Hvala lepa. Neka najosnovnejša pravila je pa le treba spoštovati. Recimo, da je likovna produkcija materialna produkcija!
In prav v tem spoštovanju pravil, preteklih izkušenj, v spoštovanju tradicije, ne vidim ničesar, kar bi me omejevalo. Saj pravzaprav ne gre za preteklo kot tako. Gre za pretekle izkušnje in principe iz katerih pridobivam nove. Gre za mojo nenehno interpretiranje tistega, kar mislim, da je enkrat bilo. V preteklem vidim le odlične oblike, velike prostore in velike formate. Spoštujem red, tisti red, ki je od nekdaj prisoten vsepovsod, pravi red, ki si ga ni nekdo izmislil.


V mojem delu je svoboda posledica reda, predvsem modularnega reda. (Saj nam je že Nietsche povedal, da je svoboda samo v popolnem redu in disciplini.) Med drugim lahko z dovolj čvrsto strukturo popravim naključni strel.
Nasprotno pa mnogi pravijo, da ne priznavajo modularnega reda, ker da naj bi jih omejeval. To lahko razumem le kot demonstracijo popolnega nepoznavanja ali pa nerazumevanja problema. Ta red se je vendar razvil skozi zgodovino, torej nosi v sebi pretekle izkušnje, in je popolnoma legitimen princip.


Ko ljudje nekega postopka ne poznajo dovolj dobro, so kot violinist, ki igra šestnajstinke in dvaintridesetinke tako, da se vsake posebej natančno zaveda. Tako to sigurno ne gre. Violinist mora toliko časa vaditi, da sploh ne »misli« več na to, katero noto ta hip igra. On igra tone in predvsem melodijo.
Ko ljudje ne razumejo zakonitosti, jo vidijo le formalno, se pravi po zunanji podobi. Slišijo le besede, oziroma te lovijo za besedo. Ne dojamejo stvari oziroma predmeta povedanega. Takim ljudem nima smisla razlagati, da je modularni red eden od vidikov vrhovnega principa, oziroma Gospodar sistema, ki je skrit v materialu s katerim delam. Ravno s spoštovanjem materiala sem popolnoma svoboden.


Kamen, les, železo, papir, in drugi materiali navajajo s pripadajočimi načini obdelovanja — obrtmi — k pokornosti. Izgleda, da v vseh obrteh razen v računalništvu obstaja neka specifična odlika, ki narekuje nekaj osnovnega in navaja na pravilno izražanje. Računalništvo pa ne kaže nobene obrti ali izraza ą priori. Namreč, kdor dela z računalnikom, se običajno ukvarja z nečem, kar ni ravno računalništvo. Računalnik je le odličen simulator. Je univerzalno orodje, ki ga lahko s pridom uporabim pri delu. Zato mora biti tudi, kdor stavi na računalnik, prej kot strokovnjak za računalnike predvsem odličen stavec. V običajnem reprostudiu pa še tiskarskih enot ne poznajo. Računalnik je le kot jezikoslovec, ki odlično obvlada jezik, zelo težko pa kaj pove, če ničesar drugega ne pozna ali ne ve.«
Jaka Bonča v knjigi Gospodar sistema 3

Bivak

Uvodne opombe

Vajo rišem v velikosti B2 (500 x 700 mm). Format je pokončen.

Postopek

Rišem s CAD programom. Pri tem pazim, da smiselno uprabljam »layerje«. Če sem delal smiselno, posameznim »layerjem« v celoti določim lastnosti, kot so debelina črte, barva črte in polnilo (»fill«). Prav tako tudi obdelam šrafute oziroma jih narišem. CAD programi avtomatsko grdo rišejo šrafure, zato jih rišem raje »ročno« linijo po linijo. Pametno bi bilo imeti »layer« za šrafure za vsak prerez posebej.


A1. V CADu najprej nastavim enote.

A2. Nastavim nadstropja.

A3. Gradim model s stenami, ploščami, stebri … lahko tudi s strehami.  Morda uporabim morph.

A4. Nastavim prereze.

A5. Nastavim list.

A6. Nastavim projekcijo in merilo.

Za natančnejša pojasnila pa pazljivo predelam navodila—priročnik ArchiCAD oziroma AutoCAD.


B1. Risbo likovno obdelam.

B2. Končno shranim obdelano risbo v .pdf formatu in jo oddam v spletno učilnico.

B3. Ko odprem CAD program, najprej nastavim velikost papirja 500 x 700 mm, nastavim merilo (v tem primeru 1 : 25) in mrežo »grid«.

B4. Raster .pdf–ja naj bo 60 t/cm (144 DPI) ali pa 30 t/cm (72 DPI).


Spodaj v robu napišem vodilno misel in glavo:

6. naloga
Mentor: izr. prof. Jaka Bonča
Predstavitvene tehnike 1
Šolsko leto: 2021—2022
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za arhitekturo
Vpisna številka
Ime in priimek

Prostor

Rišem v merilu 1 : 25.
a. Vzamem format papirja 500 x 700 mm in nanj narišem križ, ki organizira format v vodoravni in navpični smeri.

b. Nato narišem mrežo.

c. Na mreži narišem v merilu 1 : 25 tloris, prerez(e) in pogled(e) enocelične hiše: bivak, kiosk …

Predstavim hišo tako, da bo več, kot le hiša. Poleg tega naj mi ta super—hiša pove zgodbo, ko hodim okoli nje.

»Kazalo«

1. Hiša pove zgodbo (likovna funkcija) — skica oziroma oris vodilne ideje (risba in en stavek besedila); pazim, da bo zasnova predvsem prostorska in ne le ravninska ali volumenska.

2. Predstavim zasnovo kompozicije — analitično razdelam vodilno idejo. Predstavim jo z diagramom.
3. Geometrično pravilno skonstruiram kompozicijo — narišem zametek načrta v pravokotni projekciji. Rišem na mreži.

4. Kompoziciji dam merilo človeka — čisti likovni kompoziciji postavim pogoj, da se mora dati v njej živeti, delati, bivati, hraniti inventar — iz zgolj likovne kompozicije naredim arhitekturo. Pazim, da modul mreže izhaja iz človeškega telesa.

5. Kompoziciji določim uporabno funkcijo — arhitekturi dam povsem določen namen. Narišem diagram funkcionalne zasnove.


6. Kompozicijo prevedem v material — likovno kompozicijo obdelam z vidika konstrukcije, tehnike, ekonomike. Gradiva imajo svoje tehnične lastnosti, ki vplivajo na videz.

7. Kompozicijo uredim s sorazmerji — poskrbim za enotnost mere, materiala in duha. Risalno orodje — »trikotnike in ravnila ter šestilo« — prelagam po stalno enakem popstopku.

8. Kompozicijo uredim s sorazmerji — poskrbim za enotni načrtovalski princip — držim se stalnega, torej le enega ključa sorazmerij. Risalno orodje — trikotnike in ravnila ter šestilo — prelagam po stalno enakem popstopku!

9. a Kompozicijo »inženirsko« obdelam — pazim, da bo konstrukcija smiselna in predvsem izvedljiva.
9. b Kompozicijo »inženirsko« obdelam — pazim, da ne bo konstrukcija zgolj arhitekturno—tehnični element.
9. c Obdelam bistvene detajle — vsak material ima svoje lastne zakonitosti, ki povratno vplivajo na obliko.

Kaj bo na listu

10. Vse skupaj predstavim na zbirnem listu.
10. a Narišem razvito fasado od zunaj — M 1 : 25 in jo kotiram
10. b Narišem razvito fasado od znotraj — M 1 : 25 in jo kotiram
10. c Narišem tloris — M 1 : 25 in ga kotiram
10. č Narišem tloris strehe — M 1 : 25 in ga kotiram
10. d Narišem diagram kompozicijske zasnove — M 1 : 50
10. e Narišem diagram funkcionalne zasnove — M 1 : 50
11. Narišem tridimenzionalni model hiše v »kavalirju« — dokažem realnost ideje, oziroma, da je kompozicija izvedljiva. — M 1 : 50

Opomba

Papirja formata B2 ne morem kupiti. Prodajajo B1 — 700 x 1000 mm oziroma 707 x 1000 mm. Zaradi praktičnosti bom vzel »prilagojeni« format 700 x 1000 mm — torej zaokroženo na centimeter. Smiselno ga dam na pol in dobim dva B2 formata 500 x 700 mm (500 x 707 mm).

Zanimiva iteratura

Peter Šenk: Kapsula – tipologija druge arthitekture; tpa – teoretska preksa arhitekture, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana 2014.

Miloš Kosec: Bivakifikacija; Outsider 26, letnik 7, poletje 2021.


LokmanyaRazvita fasada
Lokmanya Multipurpose Co-Operative Credit Society; Thirdspace Architecture Studio

MIB_Kraftwerkc
Slika 1:
Razvita fasada
MIB Kraftwerk Bille GmbH; Concept corner building and roof extension; MEKADO

ORDOS
Slika 2:
Razvita fasada
ORDOS 100 #34; NU architectuuratelier

Referenčni primeri

Kaj / koga poguglati?
Kotovo_sedlo_1 Miha Kajzelj: Bivak pod Kotovim sedlom


Kotovo_sedlo_2 Miha Kajzelj: Bivak pod Kotovim sedlom

Muzci_1 Miha Kajzelj: Bivak pod Muzcem


Muzci_2 Miha Kajzelj: Bivak pod Muzcem


Grintovec Miha Kajzelj: Bivak pod Grintovcem

Velika_Dnina_1 Bivak I v Veliki Dnini

Jezerca_1 Bivak II na Jezercih (pod Oltarjem)

Jezerca_2 Bivak II na Jezercih (pod Oltarjem)

Jezerca_3 Bivak II na Jezercih (pod Oltarjem)

Prehodavci Zimska soba na Prehodavcih

Velika_planina Pastirski stan na Veliki planini; risba: Vlasto Kopač

Post Scriptum

Naloge naj bodo zastavljene kar se le da enostavno.
Za ilustracijo pa je tukaj prav nasproten primer. Lep, zanimiv in do skrajnosti zakompliciran.


Rokovnik

Razlaga 6. vaje
Torek, 21. december
Predavanje


1. korektura
torek, 23. december
Predavanje
Skupinske korekture
1. Risbe celote z računalnikom; format 500 x 700 mm; raster .pdf–ja naj bo 60 t/cm (144 DPI) ali pa 30 t/cm (72 DPI)
2. V prej omenjeni diagram ali pa samostojno narišem funkcionalno zasnovo.
Gradiva imajo svoje tehnične lastnosti, ki vplivajo na videz.
»Trikotnike in ravnilo« prelagam po stalno enakem postopku.
3. Na formatu morajo biti zarisani vsi obvezni elemnti vaje.
ime priimek 6-1.pdf
Datotek nikakor ne stiskam (ne zipam).
Oddam izdelke združene v eni .pdf datoteki do 11. ure v spletno učilnico.


2. korektura
Torek, 4. januar
Predavanje
Skupinske korekture
1. Risbe z računalnikom na formatu 500 x 700 mm v merilu 1 : 25
Delno dokončani izdelki.
2. V prej omenjeni diagram ali pa samostojno narišem funkcionalno zasnovo.
Gradiva imajo svoje tehnične lastnosti, ki vplivajo na videz.
Trikotnike prelagam po stalno enakem postopku.
3. Na formatu morajo biti izrisani vsi obvezni elemnti vaje.
ime priimek 6-2.pdf
Datotek nikakor ne stiskam (ne zipam).
Prijavim se na izpit (če želim vpisano oceno v ŠIS v 1. izpitnem roku).
Oddam izdelke združene v eni .pdf datoteki do 11. ure v spletno učilnico.


3. korektura
Četrtek, 6. januar
Predavanje
Skupinske korekture
1. Risbe z računalnikom na formatu 500 x 700 mm v merilu 1 : 25
Bolj ali manj dokončani izdelki.
2. V prej omenjeni diagram ali pa samostojno narišem funkcionalno zasnovo.
Gradiva imajo svoje tehnične lastnosti, ki vplivajo na videz.
Trikotnike prelagam po stalno enakem postopku.
3. Na formatu morajo biti popolnoma izrisani
vsi obvezni elemnti vaje. Gledamo samo še finese.
ime priimek 6-3.pdf
Datotek nikakor ne stiskam (ne zipam).
Prijavim se na izpit (če želim vpisano oceno v ŠIS v 1. izpitnem roku).
Oddam izdelke združene v eni .pdf datoteki do 11. ure v spletno učilnico.


Oddaja
Torek, 11. januar
Razlaga 7. vaje — dodatna, neobvezna vaja za izboljšanje ocene.
Predavanje
V spletno učilnico do 11. ure roku oddam sliko končnega izdelka. Obvezno v .pdf obliki zapisa.
Format 500 x 700 mm; raster .pdf–ja naj bo 60 t/cm (144 DPI) ali pa 30 t/cm (72 DPI)
ime priimek 6.pdf
Datotek nikakor ne stiskam (ne zipam).
Prinesem denar za tisk.
Prijavim se na izpit (če želim vpisano oceno v ŠIS v 2. izpitnem roku).


Komentar — kritika 6. vaje
Četrtek, 13. januar