»Generalni urejevalec«

»Ni lepo, če materialu vsilim nekaj, kar mu ne gre. Žal pa je vsiljevanje s sodobno tehniko vedno lažje. Zato nikdar v zgodovini ni bilo poznavanje materialov tako zelo pomembno, kot je danes, ko je možno prav vse, ko je možna celo virtualna arhitektura, se pravi arhitektura, kjer ti dež kaplja na glavo. Hvala lepa. Neka najosnovnejša pravila je pa le treba spoštovati. Recimo, da je likovna produkcija materialna produkcija!
In prav v tem spoštovanju pravil, preteklih izkušenj, v spoštovanju tradicije, ne vidim ničesar, kar bi me omejevalo. Saj pravzaprav ne gre za preteklo kot tako. Gre za pretekle izkušnje in principe iz katerih pridobivam nove. Gre za mojo nenehno interpretiranje tistega, kar mislim, da je enkrat bilo. V preteklem vidim le odlične oblike, velike prostore in velike formate. Spoštujem red, tisti red, ki je od nekdaj prisoten vsepovsod, pravi red, ki si ga ni nekdo izmislil.
V mojem delu je svoboda posledica reda, predvsem modularnega reda. (Saj nam je že Nietsche povedal, da je svoboda samo v popolnem redu in disciplini.) Med drugim lahko z dovolj čvrsto strukturo popravim naključni strel.
Nasprotno pa mnogi pravijo, da ne priznavajo modularnega reda, ker da naj bi jih omejeval. To lahko razumem le kot demonstracijo popolnega nepoznavanja ali pa nerazumevanja problema. Ta red se je vendar razvil skozi zgodovino, torej nosi v sebi pretekle izkušnje, in je popolnoma legitimen princip.
Ko ljudje nekega postopka ne poznajo dovolj dobro, so kot violinist, ki igra šestnajstinke in dvaintridesetinke tako, da se vsake posebej natančno zaveda. Tako to sigurno ne gre. Violinist mora toliko časa vaditi, da sploh ne »misli« več na to, katero noto ta hip igra. On igra tone in predvsem melodijo.
Ko ljudje ne razumejo zakonitosti, jo vidijo le formalno, se pravi po zunanji podobi. Slišijo le besede, oziroma te lovijo za besedo. Ne dojamejo stvari oziroma predmeta povedanega. Takim ljudem nima smisla razlagati, da je modularni red eden od vidikov vrhovnega principa, oziroma Gospodar sistema, ki je skrit v materialu s katerim delam. Ravno s spoštovanjem materiala sem popolnoma svoboden.
Kamen, les, železo, papir, in drugi materiali navajajo s pripadajočimi načini obdelovanja — obrtmi — k pokornosti. Izgleda, da v vseh obrteh razen v računalništvu obstaja neka specifična odlika, ki narekuje nekaj osnovnega in navaja na pravilno izražanje. Računalništvo pa ne kaže nobene obrti ali izraza ą priori. Namreč, kdor dela z računalnikom, se običajno ukvarja z nečem, kar ni ravno računalništvo. Računalnik je le odličen simulator. Je univerzalno orodje, ki ga lahko s pridom uporabim pri delu. Zato mora biti tudi, kdor stavi na računalnik, prej kot strokovnjak za računalnike predvsem odličen stavec. V običajnem reprostudiu pa še tiskarskih enot ne poznajo. Računalnik je le kot jezikoslovec, ki odlično obvlada jezik, zelo težko pa kaj pove, če ničesar drugega ne pozna ali ne ve.«

Jaka Bonča v knjigi Gospodar sistema 3

6. naloga

Hiša—plakat

Vaja je po kompleksnosti smiselno podobna 5. vaji pri predmetu Arhitekturno oblikovanje 1: prostor s pogledom in prostor kjer ti povem skrivnost

Oddam v torek 15. januarja ob 14h (16h)

Uvodne opombe

Vajo rišem v velikosti B2 (500 x 700 mm). Format je pokončen.

Če rišem z računalnikom

Rišem najprej s CAD programom. V njem zrišem vse, kar bi zrisal s svinčnikom 6H. Pri tem pazim, da smiselno uprabljam »layerje«. Če sem delal smiselno, posameznim »layerjem« v celoti določim lastnosti, kot so debelina črte, barva črte in polnilo (»fill«). Prav tako tudi obdelam šrafute oziroma jih narišem. CAD programi avtomatsko grdo rišejo šrafure, zato jih rišem raje »ročno« linijo po linijo. Pametno bi bilo imeti »layer« za šrafure za vsak prerez posebej.

A1. V CADu najprej nastavim enote.

A2. Nastavim nadstropja.

A3. Gradim model s stenami, ploščami, stebri … lahko tudi s strehami.  Morda uporabim morph.

A4. Nastavim prereze.

A5. Nastavim list.

A6. Nastavim projekcijo in merilo.

Za natančnejša pojasnila pa pazljivo predelam navodila—priročnik ArchiCAD oziroma AutoCAD.

B1. Risbo shranim v .pdf formatu in jo prenesem v Illustrator kjer jo likovno obdelam.

B2. Končno shranim obdelano risbo v .pdf formatu in jo nesem sprintat.

B3. Ko odprem CAD program, najprej nastavim velikost papirja, nastavim merilo (v tem primeru 1 : 25) in mrežo »grid«.

B4. Prav tako v Illustratorju najprej nastavim velikost papirja in mrežo »grid«.

Za natančnejša pojasnila pa pazljivo predelam navodila—priročnik Illustrator.

Za korekture moram imeti vsakič poleg printa celote na A4 formatu še print izreza tipičnega dela v končni velikosti (prav tako na A4 formatu).

B5. Končno sprintam vajo na (najcenejšem tankem) nepremaznem papirju.

Če rišem ročno

Vsak del zrišem posebej na prosojnem papirju. Le—te potem zložim v »najboljšo« kompozicijo. Ko sem zadovoljen, vse skupaj prerišem na Schöllershammer papir. Za »pešca« je izjemno pomemben plan, ker narisano zelo težko popravlajm.

Spodaj v robu napišem glavo:

6. naloga
Mentor: prof. dr. Jaka Bonča
Predstavitvene tehnike 1
Šolsko leto: 2018—2019
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za arhitekturo
Vpisna številka
Ime in priimek

Prostor

Rišem v merilu 1 : 25.

a. Vzamem format papirja 500 x 700 mm in nanj narišem križ, ki razpolavlja format v vodoravni in navpični smeri.

b. Nato narišem mrežo.

c. Na mreži narišem v merilu 1 : 25 tloris, prerez(e) in pogled(e) enocelične hiše: bivak, kiosk …

Predstavim hišo tako, da bo več, kot le hiša. Poleg tega naj mi ta super—hiša pove zgodbo, ko hodim okoli nje.

»Kazalo«

1. Hiša pove zgodbo (likovna funkcija) — skica oziroma oris vodilne ideje (risba in en stavek besedila); pazim, da bo zasnova predvsem prostorska in ne le ravninska ali volumenska.

2. Predstavim zasnovo kompozicije — analitično razdelam vodilno idejo. Predstavim jo z diagramom.

3. Geometrično pravilno skonstruiram kompozicijo — narišem zametek načrta v pravokotni projekciji. Rišem na mreži.

4. Kompoziciji dam merilo človeka — čisti likovni kompoziciji postavim pogoj, da se mora dati v njej živeti, delati, bivati, hraniti inventar — iz zgolj likovne kompozicije naredim arhitekturo. Pazim, da modul mreže izhaja iz človeškega telesa.

5. Kompoziciji določim uporabno funkcijo — arhitekturi dam povsem določen namen. Narišem diagram funkcionalne zasnove.

6. Kompozicijo prevedem v material — likovno kompozicijo obdelam z vidika konstrukcije, tehnike, ekonomike. Gradiva imajo svoje tehnične lastnosti, ki vplivajo na videz.

7. Kompozicijo uredim s sorazmerji — poskrbim za enotnost mere, materiala in duha. Risalno orodje — trikotnike in ravnila ter šestilo — prelagam po stalno enakem vzorcu (razlaga na srečanju v živo).

8. Kompozicijo uredim s sorazmerji — poskrbim za enotni načrtovalski princip — držim se stalnega, torej le enega ključa sorazmerij. Risalno orodje — trikotnike in ravnila ter šestilo — prelagam po stalno enakem vzorcu!

9. a Kompozicijo »inženirsko« obdelam — pazim, da bo konstrukcija smiselna in predvsem izvedljiva.
9. b Kompozicijo »inženirsko« obdelam — pazim, da ne bo konstrukcija zgolj arhitekturno—tehnični element.
9. c Obdelam bistvene detajle — vsak material ima svoje lastne zakonitosti, ki povratno vplivajo na obliko.

10. Vse skupaj predstavim na zbirnem listu.
10. a Narišem razvito fasado od zunaj — M 1 : 25
10. b Narišem razvito fasado od znotraj — M 1 : 25
10. c Narišem tloris — M 1 : 25
10. č Narišem tloris strehe — M 1 : 25
10. d Narišem diagram kompozicijske zasnove — M 1 : 50
10. e Narišem diagram funkcionalne zasnove — M 1 : 50

11. Narišem tridimenzionalni model hiše — dokažem realnost ideje, oziroma, da je kompozicija izvedljiva. — M 1 : 50

Opomba

Papirja formata B2 ne morem kupiti. Prodajajo B1 — 700 x 1000 mm oziroma 707 x 1000 mm. Zaradi praktičnosti bom vzel »prilagojeni« format 700 x 1000 mm — torej zaokroženo na centimeter. Smiselno ga dam na pol in dobim dva B2 formata 500 x 700 mm (500 x 707 mm).

Lokmanya
Slika 1: Razvita fasada
Lokmanya Multipurpose Co-Operative Credit Society; Thirdspace Architecture Studio

MIB_Kraftwerkc
Slika 2: Razvita fasada
MIB Kraftwerk Bille GmbH; Concept corner building and roof extension; MEKADO

ORDOS
Slika 3: Razvita fasada
ORDOS 100 #34; NU architectuuratelier

Referenčni primeri

Kaj / koga poguglati?

Bivak pod Kotovim sedlom

Kotovo_sedlo_1
Slika 4: Miha Kajzelj: Bivak pod Kotovim sedlom

Kotovo_sedlo_2
Slika 5: Miha Kajzelj: Bivak pod Kotovim sedlom

Muzci_1
Slika 6: Miha Kajzelj: Bivak na Muzcih na grebenu Stola nad Breginjem

Muzci_2
Slika 7: Miha Kajzelj: Bivak na Muzcih na grebenu Stola nad Breginjem

Grintovec
Slika 8: Miha Kajzelj: Bivak pod Grintovcem

Velika_Dnina_1
Slika 9: Bivak I v Veliki Dnini

Jezerca_1
Slika 10: Bivak II na Jezercih (pod Oltarjem)

Jezerca_2
Slika 11: Bivak II na Jezercih (pod Oltarjem)

Jezerca_3
Slika 12: Bivak II na Jezercih (pod Oltarjem)

Prehodavci
Slika 13: Zimska soba na Prehodavcih

Velika_planina
Slika 14: Pastirski stan na Veliki planini; risba: Vlasto Kopač

Rokovnik

Torek, 18. december
Predavanje
Razlaga 6. vaje

Četrtek, 20. december
Skupinske korekture
Na korekture moram priti opremljen s skicami, vajami in izdelki ter dobro voljo. Neopremljeni »človeki« nas ne zanimajo.
S seboj moram prinesti vsaj toliko, kot je za določen dan predvideno v rokovniku.

Zasnove — skice kompozicij same hiše in tudi plakata
Skice vsaj velikosti A5
1. Vsaj pet skic kompozicij
2. Skica oziroma oris vodilne ideje (risba in en stavek besedila).
3. Diagram zasnove

Četrtek, 3. januar
Predavanje
Skupinske korekture
a »Računalničarji«
1. Risbe celote z računalnikom na A4 papirju
2. Risbe dela kompozicije na A4 formatu v končni velikosti — izrez — merilo 1 : 25
3. V prej omenjeni diagram ali pa samostojno narišem funkcionalno zasnovo.
Gradiva imajo svoje tehnične lastnosti, ki vplivajo na videz.
Trikotnike prelagam po stalno enakem vzorcu (kot sem razložil na srečanju v živo).
b »Pešci«
1. Risbe posameznih delov z risalnim orodjem v končni velikosti — merilo 1 : 25
2. V prej omenjeni diagram ali pa samostojno narišem funkcionalno zasnovo.
Gradiva imajo svoje tehnične lastnosti, ki vplivajo na videz.
Trikotnike prelagam po stalno enakem vzorcu (kot sem razložil na srečanju v živo).

Torek, 8. januar
Predavanje
Skupinske korekture
a »Računalničarji«
1. Risbe z računalnikom na A4 papirju
2. Risbe dela kompozicije na A4 formatu v končni velikosti — izrez — merilo 1 : 25
Pazim, da bo konstrukcija smiselna in predvsem izvedljiva.
Pazim, da ne bo konstrukcija zgolj arhitekturno—tehnični element.
Vsak material ima svoje lastne zakonitosti, ki povratno vplivajo na obliko.

Prijavim se na izpit (če želim vpisano oceno v ŠIS v 1. izpitnem roku).
b »Pešci«
1. Izdeliki na dokončnem papirju — pregled izvedbe — merilo 1 : 25
Pazim, da bo konstrukcija smiselna in predvsem izvedljiva.
Pazim, da ne bo konstrukcija zgolj arhitekturno—tehnični element.
Vsak material ima svoje lastne zakonitosti, ki povratno vplivajo na obliko.

Prijavim se na izpit (če želim vpisano oceno v ŠIS v 1. izpitnem roku).

Četrtek, 10. januar
Predavanje
Skupinske korekture
a »Računalničarji«
1. Risbe z računalnikom na A4 papirju
2. Risbe dela kompozicije na A4 formatu v končni velikosti — izrez — merilo 1 : 25
Pazim, da bo konstrukcija smiselna in predvsem izvedljiva.
Pazim, da ne bo konstrukcija zgolj arhitekturno—tehnični element.
Vsak material ima svoje lastne zakonitosti, ki povratno vplivajo na obliko.

b »Pešci«
1. Izdeliki na dokončnem papirju — pregled izvedbe — merilo 1 : 25
Pazim, da bo konstrukcija smiselna in predvsem izvedljiva.
Pazim, da ne bo konstrukcija zgolj arhitekturno—tehnični element.
Vsak material ima svoje lastne zakonitosti, ki povratno vplivajo na obliko.

Torek, 15. januar
Oddaja
Oddati moram vse žigosane skice, žigosane vaje in dokončni izdelek.
V spletno učilnicov določenem roku oddam sliko končnega izdelka. Obvezno v .pdf obliki zapisa.
Pdf je načeloma kar isti, ki je šel v printalnico.
Predavanje
Razlaga 7. vaje — dodatna, neobvezna vaja za izboljšanje ocene.
Prijavim se na izpit (če želim vpisano oceno v ŠIS v 2. izpitnem roku).

Četrtek, 17. januar
Komentar — kritika 6. vaje

SaveSave

SaveSave