Ena mreža — dva izdelka

Mreža
Prelom revije
Okoje za »sodelo« (coworking)

Najprej obvezno branje s klikanjem:

Intervju z Jennifer Magnolfi.

Zraven gledam referenčni primer, ki ga je oblikoval Yves Behar za tvrdko Herman Miller.

Intervju z Yvesom Béharjem.

Kompozicija na mreži

Kaj je pravzaprav kompozicija. Pogledam pri Osnovah likovne teorije. Včasih pomaga, če pogledam nasprotje. Kompoziciji je nasprotna improvizacija. Tudi ta sledi pravilom, le da so le—ta drugačna. Za referenco pogledam knjigo Dereka Baileya: Improvizacija; njena narava in praksa v glasbi.

Pravzaprav bi rad našel nekakšnega generalnega urejevalca sistema kakor si je želel junak Arnold Leverkühen Thomasa Manna v romanu Dr. Faustus; življenje nemškega skladatelja Adriana Leverkühna, kakor ga pripoveduje neki prijatelj. Prav posebej je nauk, ki je v bistvu nauk nemškega skladatelja Arnolda Schönberga, razložen v XXII. poglavju.

Referenčni imeni na področju mrež v grafičnem oblikovanju sta, recimo, dve:

Josef Müller—Brockmann: Grid systems in graphic design / Rastersysteme in die visuelle Gestaltung — pdf

in pa že prej omenjeni

Karl Gerstner: Designing Programmes — pdf

Analiza štirih časopisov

Fotografiram oziroma poskeniram prve strani štirih različnih dnevnih časopisov. Sliko si naložim kot ozadje v InDesignu. Pazim, da nastavim prave mere dokumenta.
Čez sliko položim »stolpce«. Narišem ozke in visoke pravokotnike od vrha strani do spodnjega roba. Obarvam jih v prosojno barvo, da dobro vidim sliko v ozadju. Okvir ploskve verjetno ne bo na mestu.
Narišem vodoravne črte na mestih, kjer je stran v celoti ali pa vsaj opazno prerezana požez. Dobil sem nekaj mreži podobnega.
Skušam ugotoviti po kakšnem pravilu se stolpci med seboj povezujejo za potrebe člankov, naslovov, fotografij …
Od tujih bi pogledal The Guardian. Od naših pa gotovo Delo (Ermin Medjedović) in pa zgodovinske Razglede (Ranko Novak) iste časopisne hiše (če jih še kje najdete).

Analiza — nadaljevanje

Fotografiram oziroma poskeniram tipične pojavnosti besedila: stolpec, naslov, podnaslov … Sliko si naložim kot ozadje v InDesignu. Pazim, da bo slika prave velikosti — 1 : 1.
Čez sliko položim »škatlo za besedilo — text box«. V škatlo pišem besedilo. Po možnosti isto, kot je na sliki. Lahko si pomagam z optičnim prepoznavalcem črk. Sam uporabljam internetno storitev OnlineOCR.
Skušam ugotoviti črkovno vrsto — tipografijo, velikost pisave, razmak med vrstami — leading … razmake med črkami — tracking, ki niso nujno »navadni«.
Tako poznam kompozicijo, ustroj, zgradbo … časopisov.

Poznam tudi gradnike in njihove gradnik.

Kompozicija

Nekaj sem se naučil. V InDesignu odprem nov časopis. Določim format in robove. Določim število stolpcev.
Samo s ploskvami različnih sivin ustvarim štiri variacije vsakega štirih časopisov — skupaj torej štiri krat štiri kompozicije.
Koliko si lahko dovolim? Nekje od posamezne izdaje pa do zmernega preoblikovanja — redesigna.

Načrt

Na osnovi prejšnje »Kompozicije« narišem načrte za vse analizirane časopise.
Najprej potrebujem mrežo.
Narišem »pravilnik«, kako to mrežo uporabljam.
Format strani.
Robovi: zgornjik, spodnjik, križnik (zunanji rob) in veznik (notranji rob).
Število stolpcev; žlebovi med njimi.
Glavne vodoravne linije oziroma žlebovi (če so).
Določim tipično izmenjevanje besedila in slik; kako se slike vrinejo v besedilo.

Govorili smo o nekakšnem manifestu grafičnega oblikovanja iz dvajsetih let. Ла́зарь Ма́ркович Лиси́цкий oziroma Эль Лиси́цкий: Супрематический Сказ Про Два Квадрата в Шести Постройках (Lazar Markovič Lissitzky oziroma El Lissitzky: Suprematistična pripoved o dveh kvadrativ v šestih konstrukcijah).

Prelom — prvi del

Revijo Zvon spremenim v časopis.

Vzamem format 580 x 420 mm—format časopisa Delo.

Določim robove.

Določim število stolpcev.

Določim kako se prispevki sestavljajo v stran.

Določim glavo, nogo, naslov …

Ta hip se ukvarjam samo s ploskvami. Besedilo me še ne zanima. To pustim za naslednji korak.

Oblikujem prvo stran, zadnjo stran in dve notranji strani.

Izdelam tri različice.

Posamezni koraki so opisani na drugem mestu.

Opisano izdelavo mreže lahko pustim za prihodnji korak. Bi bilo pa prav, da navodilo vsaj preberem.

Za material pa pošljem povezavo po pošti.

Prelom — drugi del

Določim robove. Res je. Ponovno se zabavam z njimi.

Določim stile pisav.

Vse vrste vseh besedil se morajo lepiti na mrežo.

Določim glavo, nogo, naslov …

Izdelam vse štiri strani z vstavljenimi slikami.

Posamezni koraki so opisani na tukaj.

Ker imam dve mreži, pazim, kaj ravnam na eno in kaj ravnam na drugo.

Ena je za spodnje robove slik in besedila, druga je za zgornje robove slik.

Še veliko zanimivega branja o »delovanju« knjige v digitalni dobi. Craig Mod, recimo začnem nekje pri dnu arhiva z zanimivim člankom: Knjige v času iPada.

Prelom — tretji del

To je pravzaprav načrtovalska faza. Premislek in načrtovanje sta bistvena. Prva je jasnost. Videz je na drugem mestu.

Oblikujem glavo, nogo, naslov … in še vse duge stalne elemente, ki so na vsaki strani.

Premislim, če sta strani simetrični ali se leva preprosto ponovi še desno.

Ko imam več tipičnih strani, premislim, ali nove tipične strani »temeljim« na prejšnjih ali jih zasnujem popolnoma na novo.

Izdelam vse štiri strani z vstavljenimi slikami.

Postopek pa je deloma opisan tukaj.

Pa še zelo zanimiva povezava na članek na že itak zanimivi strani.