7. vaja

Mreža
Ta vaja je le korak za izvedbo 8. in 9. vaje.

Projekt

Mreža

S svojim »gradbenim« materialom sestavim kompleksno kompozicijo.

Kompozicija na mreži

Kaj je pravzaprav kompozicija. Pogledam pri Osnovah likovne teorije. Včasih pomaga, če pogledam nasprotje. Kompoziciji je nasprotna improvizacija. Tudi ta sledi pravilom, le da so le—ta drugačna. Za referenco pogledam knjigo Dereka Baileya: Improvizacija; njena narava in praksa v glasbi.

Pravzaprav bi rad našel nekakšnega generalnega urejevalca sistema kakor si je želel junak Arnold Leverkühen v romanu Thomasa Manna  Dr. Faustus; življenje nemškega skladatelja Adriana Leverkühna, kakor ga pripoveduje neki prijatelj. Prav posebej je nauk, ki je v bistvu nauk nemškega skladatelja Arnolda Schönberga, razložen v XXII. poglavju.

Referenčni imeni na področju mrež v grafičnem oblikovanju sta, recimo, dve:

Josef Müller—Brockmann: Grid systems in graphic design / Rastersysteme in die visuelle Gestaltung — pdf

in pa že prej omenjeni

Karl Gerstner: Designing Programmes — pdf

Pomagam si še z zanimivo zakladnico The Grid System, še posebej s tole stranjo.

Obvezno

pa natančno preštudiram stran Program kot mreža.

1. možnost

Vzamem pokončni format 700 x 500 mm.

Če bi delal časopis, bi postopal tajole (smiselno upoštevam posamezne alineje):

Določim robove.

Določim število stolpcev.

Določim kako se prispevki sestavljajo v stran.

Določim glavo, nogo, naslov …

Ta hip se ukvarjam samo s ploskvami. »Besedilo« me še ne zanima. To pustim za naslednji korak.

Oblikujem prvo stran, zadnjo stran in dve notranji strani.

Posamezni koraki so opisani na drugem mestu.

Opisano izdelavo mreže lahko pustim za prihodnji korak. Bi bilo pa prav, da navodilo vsaj preberem.

Izdelek predstavim na formatih 1080 x 1920 px (višina x širina).

2. možnost

Vzamem gabarit širine 56,8 m, globine 25,28 m in višine do venca 22 m. Očitno gre za klasično hišo s krili in rizaliti. Torej rizalit 7,2 m, krilo 2 x 7,2 m, sredina 7,2 m krilo 2 x 7,2 m in rizalit 7,2 m. Pa za robove in vmes med razponi še vsakič po 0,8 m za konstrukcijo. Torej je mreža v daljši smeri: (0,8 + 7,2 + 0,8) + (7,2 + 0,8 + 7,2) + (0,8 + 7,2 + 0,8) + (7,2 + 0,8 + 7,2) + (0,8 + 7,2 + 0,8).
V prečni smeri pa gre takole: (0,8 + 7,2 + 0,8) + 7,2 + (0,8 + 7,2 + 0,8). Vse številke so metri.

Določim robove.

Določim število okenskih osi. Palače so imele vedno neparno število osi; od tri pa do, recomo, devet; pa tudi več.

Določim kako se osi sestavljajo v celoto.

Določim bazo, recimo rustiko, piano nobile, ostale etaže, atiko, venec …

Ta hip se ukvarjam samo s ploskvami. Drugo me še ne zanima. To pustim za naslednji korak.

Oblikujem prvo fasado, zadnjo fasado in stranski fasadi.

Opisano izdelavo mreže lahko pustim za prihodnji korak. Bi bilo pa prav, da navodilo vsaj preberem.

Izdelek predstavim na formatih 1080 x 1920 px (višina x širina).

Pojasnilo

Mreža ureja elemente v formatu in med formati serije. Mreža lahko obsega le en stolpec, običajno pa jih obsega več. Običajno narišem najprej navpično delitev in šele po tem vodoravno. V grafičnem oblikovanju, predvsem pa v (klasični) arhitekturi navpična členitev prevlada nad vodoravno.

Oblika oddaje

Vse v eni sami pdf podatkovnici z imenom: ime_priimek_7.pdf