Oblikovne zasnove

Naloge bom posodabljal sproti.

1. srečanje
Struktura in členitev

Branje (do prihodnjega srečanja): Gospodar sistema 1 v: Gospodar sistema

2. srečanje
Načrtovanje kot umetnost

Priporočeno branje: Bruno Munari: Design as Art

3. srečanje
Znak

Projekt: Sestavim »lepo množico oblik«

Pogledam kako so si črke latinske abecede med seboj podobne. Za vajo se lahko omejim, recimo, samo na male črke. Na računalniku si napišem abecedo v neki bolj standardni pisavi. Črke premeščam tako dolgo, da bodo skupaj tiste, ki so si med seboj kar najbolj podobne. Na prvo mesto postavim, recimo, »n«. Podoben mu je »m«, sledi »h«, »u« je morda le zavrten »n«. Z malo predelave sledijo »b«, »d«, »p« in »g«. Kako gre do konca, premislim sam. Pred »u« bi verjetno sodila še »i« in »l«. Zanimivo bo, kako se bom lotil recimo črke »k«.

Iz kartona, ali pa še bolje, iz kakšne folije izrežem šablono osnovnega gradnika s katerim lahko zgradim vse črke.

S to šablono izdelam vse znake.

Seveda bo izdelek dvomljive kvalitete. Samo za to nalogo bi morali imeti poseben predmet. Namen je le razvitje občutka za enotno zgradbo skupine znakov — za sietem.

Do prihodnjega srečanja: Vrsta 22 znakov naše abecede brez šumnikov. Črke naj bodo velike okoli 5 cm. Izdelek poslikam in ga oddam v spletni učilnici. Na srečanje pa prinesem original.

Pogledam kako deluje program FontStruct in se vanj prijavim.

Branje (do prihodnjega srečanja): Črtna tipografija v: Gospodar sistema.

Oblika oddaje: Vse v eni sami pdf podatkovnici z imenom: ime_priimek_1.pdf

4. srečanje
Znaki iz »lego kock«

V prejšnji nalogi sem razvil sistem modularno grajenih znakov s pomočjo šablone. Podoben postopek ponovim še enkrat, toda v manjšem merilu. Pogledam, kako bi lahko posamezen znak zgradil iz »lego kock«.

Uporabim program FontStruct. V njem izberem le nekaj osnovnih oblik. Iz nabora »kock« palete na levi strani »All Bricks« najprej izberem »kocke«, s katerimi bom zgradil vse svoje znake. Zberem jih v paleti »My Bricks«.

Predstavljam si, da gradim znake iz pikslov. Gradim jih v matriki, ki ni prevelika, sicer je vse možno. Predlagam, da nebi šli čez 9 x 9.

Naredim nekaj osnovnih znakov. Ni treba cele abecede. Tudi ni nujno, da so znaki črke. Morda še boljše, da niso. S temi znaki bom namreč gradil vse sledeče vaje.

»Pisavo« ali pa pisavo zgeneriram in si jo naložim. Poskusim, kako z njo »pišem« oziroma pišem.

Naredeim vzorčnik (font specimen). Obsega naj, recimo, deset znakov.

Za boljšo predstavo so primeri študentskih izdelkov delavnice iz leta 2013—2014.

Oblika oddaje: Vse v eni sami pdf podatkovnici z imenom: ime_priimek_2.pdf

5. srečanje
Izraz

Komentar: Znaki iz »lego kock«

Dokončne risbe do naslednjega srečanja …

Projekt: Kompozicija iz malo znakov. 2 kompoziciji na temo pojmov iz spiska. Za vsak pojem ustvarim kompozicijo, ki izraža njegov smisel.

Izdelek naj bo v bistvu znak sestavljen iz elementov »črkovne vrste«.

Pojasnilo: Posamična kompozicija je velika 1020 x 1020 px. Spreminjam lahko velikosti, razmake, položaje in smeri znakov.
Uporabim »pisave« oziroma pisave, ki sem jih ustvaril prejšnji teden. Pisave lahko smiselno popravim.

Načeloma stipkam kompozicije v InDesignu. Na obnašanje »pisave« lahko vplivam predsvsem s samo velikostjo in z razmikom med vrstami (leading). Če razmaki med znaki niso pravi, to popravim z razmakom med »črkami« (tracking). Praviloma znakov ne ožam, širim, višam, nižam … ker ponavadi pride do neželjenih preoblikovanj. Zato razmerje višine proti širini popravljam že v sami tipografiji — v FontStructu.

Predstavitev: »Nalepim« kompozicije 1020 x 1020 px na ležeč format 1080 x 1920 px (višina x širina). Glede na umestitev kvadratne kompozicije v format lahko še dodatno poudarim pojme.

Pojmi: stiskanje, prehod, krčenje, dodajanje, odvzemanje, motenje, ponavljanje, izpuščanje, preseljevanje, razširjanje

Oblika oddaje: Vse v eni sami pdf podatkovnici z imenom: ime_priimek_3.pdf

6. srečanje
Znak na telesu

Komentar: Izraz

Naloga: Vzamem eno svojih kompozicij in jo spremenim v znak (lahko tudi zaščitni znak podjetja). Predstavim novi znak na objektu (majica, vrček, hiša, avto). Predstavim objekt v formatu 1020 x 1870 px.

Branje (do prihodnjega srečanja): Gospodar sistema 1 v: Gospodar sistema.

pogledam predavanje Načrtovanje kot umetnost. Preberem kakšno besedilo ruskega umetnostnega zgodovinarja Borisa Groysa. Preberem besedilo Jurija Selana: Umetnost in interptetacija. K iskanju hermenevtičnih alternativ.

Pojasnilo: Popravim kompozicije glede na povratno informacijo iz ateljeja.

Predstavitev: »Nalepim« kompozicije 1020 x 1870 px na 1080 x 1920 px (višina x širina) format.

Oblika oddaje: Vse v eni sami pdf podatkovnici z imenom: ime_priimek_4.pdf

7. srečanje
Zlaganje v redu

Komentar: Znak na telesu

Projekt: Kompozicija iz veliko znakov. Najprej do prvega srečanja skiciram, do drugega končam. V kvadratu 1020 x 1020 px ustvarim kompozicijo iz veliko znakov (ki je lahko tudi vzorec). Tema je ilustracija priloženega besedila. Uporabljam samo znake iz svoje »črkovne vrste«. Lahko jih uporabljam po lastni presoji. Ne spreminjam pa teže, sloga ali velikosti.

Pojasnilo: Pazim, da bom imeli v glavi predstavo, kaj delam. Najpogostejša napaka je »plavanje«. Do tega pride, ko začnem zlagati znake in sem pri tem pozoren le na medsebojne odnose, ne vidim pa celote. Zato najprej skiciram celoto, in šele po tem začnem s kolažem ali z delom na računalniku.

Preberem besedilo. Ne vržem se na delo, temveč najprej premislim.

Sedaj tudi razumem kritiko vaje k 5. srečanju. Tam sem iz elementov »črkovne vrste« sestavljal znak. Večina je uporabila preveč elementov in ustvarila kompozicijo namesto balj ali manj enotne oblike oziroma že kar vzorec. Le—ta pa je lahko tema te naloge.

Torej snujem kompleksno kompozicijo iz veliko znakov. Ko je teh znakov res veliko, dobim vzorec.

Besedilo: »Želel sem si računalniško risbo oziroma računalniško obdelano risbo. Ker pa nisem imel na voljo računalnika, sem začel sam razmišljati kot računalnik. To razmišljanje namreč ne pozna optičnih korekcij. Zato so odnosi med elementi na risbi čisto taki, kot so. Oziroma niso kako prikriti, kot to lahko kar podzavestno naredimo, ko rišemo s prosto roko. Kasneje, ko se mi je pokazala možnost, sem vse risbe vnesel v računalnik in jih nekatere še dodatno obdelal in med seboj kombiniral. Pri tem pa sem odkril, da ima sama izvedba likovnega dela svoj veliki čar in da nas računalnik marsičesa oropa. Je pa odličen za simulacije. Risbe sem v nazaj skušal urediti v smiselne celote. Dodal sem še besedilo, ki kaže kako sem, vendar zopet v nazaj, razmišljal ob risbah. Toda to je komaj majhen del tega razmišljanja. Risbe sem zasnoval povsem ploskovno, brez vsake iluzije tretje dimenzije. Vendar je vsako kompozicijo na risbi možno prevesti v skulpturo.«

Branje (do prihodnjega srečanja): Gospodar sistema 3 v: Gospodar sistema.

Oblika oddaje: Vse v eni sami pdf podatkovnici z imenom: ime_priimek_5.pdf

Izbirni predmet

ali

Izbirni predmet in Arhitekturna delavnica

Naslednje tri vaje je možno izdelati kot hitre vaje—tako, kot doslej, ali pa natančno in dosledno. V drugem primeru na koncu vse skupaj šteje še za Arhitekturno delavnico.

Kompozicija na mreži

Kaj je pravzaprav kompozicija. Pogledam pri Osnovah likovne teorije. Včasih pomaga, če pogledam nasprotje. Kompoziciji je nasprotna improvizacija. Tudi ta sledi pravilom, le da so le—ta drugačna. Za referenco pogledam knjigo Dereka Baileya: Improvizacija; njena narava in praksa v glasbi.

Pravzaprav bi rad našel nekakšnega generalnega urejevalca sistema kakor si je želel junak Arnold Leverkühen v romanu Thomasa Manna  Dr. Faustus; življenje nemškega skladatelja Adriana Leverkühna, kakor ga pripoveduje neki prijatelj. Prav posebej je nauk, ki je v bistvu nauk nemškega skladatelja Arnolda Schönberga, razložen v XXII. poglavju.

Referenčni imeni na področju mrež v grafičnem oblikovanju sta, recimo, dve:

Josef Müller—Brockmann: Grid systems in graphic design / Rastersysteme in die visuelle Gestaltung — pdf

in pa že prej omenjeni

Karl Gerstner: Designing Programmes — pdf

Pomagam si še z zanimivo zakladnico The Grid System, še posebej s tole stranjo.

Obvezno pa natančno preštudiram stran Program kot mreža.

8. srečanje
Mreža

Projekt: Mreža

S svojim »gradbenim« materialom sestavim kompleksno kompozicijo.

1. možnost

Vzamem format 580 x 420 mm—format časopisa Delo.

Določim robove.

Določim število stolpcev.

Določim kako se prispevki sestavljajo v stran.

Določim glavo, nogo, naslov …

Ta hip se ukvarjam samo s ploskvami. »Besedilo« me še ne zanima. To pustim za naslednji korak.

Oblikujem prvo stran, zadnjo stran in dve notranji strani.

Posamezni koraki so opisani na drugem mestu.

Opisano izdelavo mreže lahko pustim za prihodnji korak. Bi bilo pa prav, da navodilo vsaj preberem.

Izdelek predstavim na formatih 1080 x 1920 px (višina x širina).

2. možnost

Vzamem gabarit širine 54,4 m, globine 23,6 m in višine do venca 22 m.

Določim robove.

Določim število okenske osi. Palače so imele vedno neparno število osi; od tri pa do, recomo, devet.

Določim kako se osi sestavljajo v celoto.

Določim bazo, recimo rustiko, piano nobile, ostale etaže, atiko, venec …

Ta hip se ukvarjam samo s ploskvami. Drugo me še ne zanima. To pustim za naslednji korak.

Oblikujem prvo fasado, zadnjo fasado in stranski fasadi.

Posamezni koraki so opisani na drugem mestu. Smiselno jih prilagodim nalogi.

Opisano izdelavo mreže lahko pustim za prihodnji korak. Bi bilo pa prav, da navodilo vsaj preberem.

Izdelek predstavim na formatih 1080 x 1920 px (višina x širina).

Pojasnilo: Mreža ureja elemente v formatu in med formati serije. Mreža lahko obsega le en stolpec, običajno pa jih obsega več. Običajno narišem najprej navpično delitev in šele po tem vodoravno. V grafičnem oblikovanju, predvsem pa v (klasični) arhitekturi navpična členitev prevlada nad vodoravno.

Oblika oddaje: Vse v eni sami pdf podatkovnici z imenom: ime_priimek_6.pdf

9. srečanje
Serija, poliptih, časopis

Komentar: Mreža

Projekt: Serija (poliptih)
Izdelam serijo šestnajstih strani. Vsebina (tema) je delo pri predmetu Oblikovne zasnove skozi vse leto. Do naslednjega srečanja se pripravim na zagovor svoje ideje. Kaj je vsebina? Kako bom pristopil?

Pogovor: Zasnova serije, poliptiha oziroma časopisa; pregledam primere tiskovin. Predvsme pogledam, kako je Ranko Novak oblikoval revijo Piranesi. Kako jo je preoblikoval Domen Fras. kako je ranko Novak oblikoval tednik Razgledi in kako jih je Ermin Međedović preoblikoval v Sobotno prilogo.

Preštudiram kako izgledajo tiskovine v digitalni dobi. Dobro izhodišče za študij je recimo razmišljanje Craiga Moda, recimo začnem nekje pri dnu arhiva z zanimivim člankom: Knjige v času iPada.

Do naslednjega srečanja: Začnem s prelamljanjem.

Format je povzet po dnevniku Delo.

Koraki, ki sledijo tistim iz prejšnjega tedna, so opisani na strani seminarja.

Pripravim »maketo« celotne serije, poliptiha oziroma časopisa. Velikost je poljubna. Lahko je prav majhna, za v žep.

Končni izdelek bo sprintan v naravni velikosti.

Pripravim pa tudi predstavitev na formatih 1080 x 1920 px (višina x širina).

Oblika oddaje: Vse v eni sami pdf podatkovnici z imenom: ime_priimek_7.pdf

10. srečanje
Serija, poliptih, časopis — izvedba

Izbirni predmet in delavnica

Komentar: Serija, poliptih, časopis

Projekt: Serija (poliptih)
To je pravzaprav načrtovalska faza. Premislek in načrtovanje sta bistvena. Prva je jasnost. Videz je na drugem mestu.

Pogovor: Zelo zanimiva povezava na članek Learning from Lego: A Step Forward in Modular Web Design na že itak zanimivi strani.

Do naslednjega srečanja: Končam prelom do kvalitete za tisk.

Oblikujem glavo, nogo, naslov … in še vse duge stalne elemente, ki so na vsaki strani.

Premislim, če sta strani simetrični ali se leva preprosto ponovi še desno.

Ko imam več tipičnih strani, premislim, ali nove tipične strani »temeljim« na prejšnjih ali jih zasnujem popolnoma na novo.

Izdelam vse štiri strani z vstavljenimi slikami.

Postopek pa je deloma opisan tukaj.

Pripravim pa tudi predstavitev na formatih 1080 x 1920 px (višina x širina).

Oblika oddaje: Vse v eni sami pdf podatkovnici z imenom: ime_priimek_8.pdf

10. srečanje
Plakat

»Samo« izbirni predmet

Komentar: Serija, poliptih, časopis

Projekt: Plakat
Plakat kot oglas za predmet Oblikovne zasnove

Pogovor: kaj naj bi bil plakat.

Do naslednjega srečanja: Plakat v dveh različicah

Ni nobene potrebe, da prikažem na plakatu zbirko vsega, kar o predmetu vem, oziroma, kaj sem za predmet do sedaj naredil.

Plakat primerjam bolj z naslovom in ne s člankom. Torej nekako v smislu »manj je več«.

Pri izdelavi izhajam iz mreže kot orodja discipline.

Pripravim pa tudi predstavitev na formatih 1080 x 1920 px (višina x širina).

Oblika oddaje: Vse v eni sami pdf podatkovnici z imenom: ime_priimek_8.pdf

Izpiti

Kot izpit šteje vseh osem vaj oddanih v roku.

Ponedeljek, 16. januar 2017 na zadnjem srečanju — 1. rok
Ponedeljek, 30. januar 2017 ob 9. uri (kabinet) — 2. rok
Ponedeljek, 4. september 2017 ob 9. uri (kabinet) — 3. rok