To besedilo sem prvotno napisal v nek drug namen in sem ga za to priliko le preoblikoval. Morda bi lahko izraze likovno, likovni in likovnost zamenjal z arhitekturno, arhitekturni in arhitektura. Mislim pa, da bi besedilo s tem izgubilo del svoje \u0161irine, zato sem te pojme pustil pri miru.<\/strong><\/p>\n Pri vzgoji na podro\u010dju umetni\u0161kih panog izhajamo iz stalne navidezne dvojnosti med talentom in izobrazbo; v resnici gre za stekanje in so\u017eitje. Izhajamo iz predpostavke, da je talent brez izobra\u017eevanja zavrt, izobra\u017eevanje brez talenta pa prazno. Izobra\u017eevanje ni in ne more biti nadomestilo za talent, temve\u010d prav narobe, izobra\u017eevanje talent aktivira. Kot pravi arhitekt Durand, se moramo najprej nau\u010diti dolo\u010denih ve\u0161\u010din, da se \u0161ele kasneje poka\u017ee, \u010de talent sploh imamo. U\u010denje je (le) nujni pogoj, da lahko talent sploh uporabljamo, da pride talent sploh do izraza. Izobra\u017eevanje talent uvede in dejavno pripravi za vstop v prakso stroke, kot bi rekel slikar Frank Stella, v njen \u00bbdelovni prostor\u00ab.<\/p>\n Glavna zna\u010dilnost izobra\u017eevanja je, da se ravna po preteklem in da nas pripravlja na novo. Oziroma, kot pravi arhitekt Kevin Lynch, s poznavanjem preteklega in delovanjem v sedanjosti se usposabljamo za prihodnost. Zato bi bilo zelo narobe, \u010de bi izobra\u017eevanje pojmovali le formalno, le kot skupek preteklih izku\u0161enj, dejstev in receptov. Izku\u0161nje, dejstva in recepti nam, tako kot vsa pravila, zagotavljajo le, da smemo \u017ee v naprej pri\u010dakovati, kaj bomo na koncu, \u010de se jih bomo dr\u017eali, dobili. Bistven poudarek pa je na tistem \u00bb\u010de\u00ab. Pretekle izku\u0161nje so le mo\u017enost in ne pogoj. Zato je smoter izobra\u017eevanja v obvladovanju postopanja samega (kot takega) z izku\u0161njami. Torej je izobra\u017eevanje, kot urejanje preteklega izkustva, le za\u010detek, njegova uporaba pa cilj. Je predvsem na\u010din pridobivanja novih informacij iz preteklih; logi\u010dno sklepanje iz znanega na novo; u\u010denje uporabe preteklega, ko smo pozorni na meje same uporabe. Tako imamo z izobrazbo, s poznavanjem preteklih izku\u0161enj, v danem trenutku zagotovljeno potrebno orodje.<\/p>\n Nau\u010diti se moramo opazovati na\u0161e lastno (in tuje) uporabljanje izkustva in ustvarjalno tvorno mi\u0161ljenje kot dejavno podlago te uporabe. Smisel je v tem, da se nau\u010dimo ozreti se na mi\u0161ljenje, ki smo ga in ga \u0161e uporabljamo, ko delujemo z izkustvom. To je povratna zanka; sami se \u00bbopazujemo\u00ab v akciji uporabljanja izkustva in tako pridobivamo nova izkustva. Izobra\u017eevanje bi zato lahko definirali kot na\u010drtno uvajanje v postopanje z izkustvom.<\/p>\n V likovni praksi ustvarjamo na osnovi do\u017eivljanja, pojmovanja in poznavanja nov likovni izdelek, v katerem se ka\u017ee vse prej\u0161nje ukvarjanje s stroko: obvladovanje orodij, ve\u0161\u010din, tehni\u010dno\u2014tehnolo\u0161kih znanj in spretnosti. To je so\u017eitje prakse in spoznanja. Lahko bi celo rekli, da je likovna praksa preurejanje in preoblikovanje likovnih materialov in likovnega prostora.<\/p>\n V likovni praksi gre o\u010ditno za delovanje na dveh med seboj nelo\u010dljivo povezanih temeljih. Eno je podro\u010dje neposredne prakti\u010dne dejavnosti, ki ji vladajo dejanska orodja, ro\u010dne spretnosti in mehanska ravnanja z likovnim materialom. Drugo je podro\u010dje na\u0161ega \u00bbnana\u0161anja\u00ab, odsevanja; to je podro\u010dje inventivnosti in likovnega mi\u0161ljenja. Prakti\u010dno delovanje je zelo blizu obrti, teorija pa raziskuje likovno izrazljive vsebine in i\u0161\u010de poti \u2014 raziskuje (likovno) pojmovanje (ideologijo) in likovna dejstva.<\/p>\n Oba dela tvorita funkcionalno celoto, ki se sklene neposredno v slikarskem, grafi\u010dnem, kiparskem, arhitekturnem oz. oblikovalskem prakti\u010dnem delovanju.<\/p>\n *<\/p>\n Likovna praksa je splet in vzajemna odvisnost (ne vsota (!) \u2014 adicija, dodajanje) prakti\u010dnega delovanja in teoreti\u010dnega odsevanja. Prakti\u010dno delovanje domuje v ateljejskem delu oziroma praksi. Teoretsko plat likovnega delovanja pa tvorijo tri med seboj prepletene plasti:<\/p>\n Umetnostna teorija osmi\u0161lja vsebinska izhodi\u0161\u010da likovnega ustvarjanja.<\/p>\n Razlaga oziroma predstavlja ustvarjal\u010dev osebni pogled na svet; to so miselna izhodi\u0161\u010da in cilji, po katerih ustvarja na dolo\u010den na\u010din v dolo\u010deni smeri. Govorimo o poetikah, v katerih se izra\u017ea svetovni nazor.<\/p>\n Vsebinska izhodi\u0161\u010da so dolo\u010dena v umetni\u0161kih stvaritvah; torej stvaritve ka\u017eejo na vsebinska izhodi\u0161\u010da.<\/p>\n Likovna teorija in likovna tehnologija skupaj predstavljata podro\u010dje likovne uresni\u010ditve.<\/p>\n Likovna teorija razvija osnutke orodij likovnega izra\u017eanja vsebinskih izhodi\u0161\u010d; je teorija izra\u017eanja likovnih vsebin.<\/p>\n Razlaga oziroma predstavlja pogoje in okoli\u0161\u010dine likovnega udejanjanja izhodi\u0161\u010d in ciljev, s katerimi se ukvarja umetnostna teorija. Izhaja iz logike likovnih izraznih sredstev in oblikovnih postopkov. Govori o na\u010dinu oblikovanja likovnih sporo\u010dil in o pogojih ter zakonitostih. Ukvarja se s prehodom likovne misli v likovne materiale, ko likovne vsebine prehajajo v obliko. Je orodje opisovanja likovnih dejstev; to je orodje ustvarjanja oblikotvornih strategij, ki se ka\u017eejo kot avtorski izrazni sistemi in se kon\u010dno ka\u017eejo v kompozicijski strukturi likovnih form. To omogo\u010da na\u010drtovanje formalnih odnosov.<\/p>\n Likovna tehnologija je tehni\u010dno\u2014tehnolo\u0161ka baza likovne uresni\u010ditve in predstavlja dejansko vez med prakti\u010dnim in teoretskim delovanjem. Izrazne sisteme je mogo\u010de upredmetiti le z uporabo ustreznih fizi\u010dnih orodij in s tehni\u010dnimi postopki, ki imajo svojo teoreti\u010dno in prakti\u010dno plat. Teoreti\u010dno se z njimi ukvarja likovna tehnologija, prakti\u010dno pa se udejanjajo v ateljejski praksi.<\/p>\n *<\/p>\n Vse tri plasti<\/strong> se stekajo v prakti\u010dno likovno delovanje v neposrednem ateljejskem delu. Kot navaja likovni teoretik Jo\u017eef Muhovi\u010d, bi bilo to brez umetnostne teorije le golo rokodelstvo (formalizem), brez likovne teorije cenena podobotvornost (amaterizem) in brez spoznanj likovne tehnologije diletantizem.<\/p>\n Umetnostna teorija<\/b> Predmeti \u0161tudenta seznanjajo z logiko zgodovinskih preoblikovanj oblikotvornih ciljev likovne umetnosti v spreminjajo\u010dih se dru\u017ebenih razmerah, z njeno vpetostjo v \u0161ir\u0161i civilizacijski kontekst, z njeno nazorsko infrastrukturo, \u0161e posebej pa ga sku\u0161ajo vzpodbuditi k smiselnemu preseganju zgodovinskih dejstev in k reflektiranemu razmisleku o vsebinskih izhodi\u0161\u010dih in perspektivah njegovega lastnega likovnega ustvarjanja.<\/p>\n Znanja, ki so osnova uspe\u0161nega konceptualnega na\u010drtovanja likovne uresni\u010ditve.<\/b> Ti predmeti na\u010drtno gradijo vpogled v zakonitosti, mo\u017enosti in omejitve likovnih izraznih sredstev, razvijajo \u010dut za njihovo sistemsko obvladovanje, \u0161e posebej pa ustvarjajo konceptualne pogoje za prevajanje nazorskih (idejnih) predpostavk likovnega ustvarjanja v njihove formalne ekvivalente, za logi\u010dno napredovanje od \u017ee pridobljenih formalnih dejstev k tistim, ki nam do v zamisli zastavljenega cilja \u0161e manjkajo, se pravi za na\u010drtovanje oblikotvornih strategij prihodnosti.<\/p>\n Tehni\u010dno\u2014tehnolo\u0161ki postopki<\/b> Naloga predmetov je razvijanje tehni\u010dno\u2014tehnolo\u0161kega temelja likovne uresni\u010ditve, brez katerega bi \u0161e tako \u010dudovit cilj oziroma vsebina in \u0161e tako enovita oblikotvorna strategija nikdar ne zmogla dose\u010di u\u010dinkovite in neprisiljene likovne stvarnosti.<\/p>\n *<\/p>\n Predmetnik izobra\u017eevanja na FA je logi\u010dno usklajen z mnogostransko likovno prakso. Neposredno likovno uresni\u010ditev pokriva temeljni predmet Projektiranje \u2014 seminar. To je ateljejska praksa; stekali\u0161\u010de in prakti\u010dno preverjanje spoznanj teoretskih predmetov. Tukaj ima \u0161tudent neposredno oziroma individualno (umetni\u0161ko) vodstvo. Predmet je odprt iskanju, toda nikakor ni \u00bblaboratorijski\u00ab! To delovanje je zelo podobno dejanski likovni oziroma arhitekturni (\u2014\u0161tudijski) praksi.<\/p>\n Nasprotno pa so vsi teoreti\u010dni predmeti v principu laboratorijski. S tematiko likovne ustvarjalnosti se ukvarjajo posplo\u0161eno in pre\u010di\u0161\u010deno v namenoma nadzorovanih okoli\u0161\u010dinah. V likovni dejanskosti sku\u0161ajo spoznati zakone in splo\u0161no ter to izraziti v logi\u010dni in prakti\u010dno uporabni obliki, ki dejanskega stanja ne opisujejo v njegovi enkratnosti, ampak tipi\u010dnosti (v karakteristi\u010dnosti ustroja). Manj govorijo o konkretni realizaciji ali pojavnosti v zgodovini likovne umetnosti in ve\u010d o pogojih, ki jim mora zadostiti neka likovna uresni\u010ditev ali pojavnost, da dobi status dolo\u010dene vrste stvaritve. Zato lahko spoznanja teh predmetov svobodno uporabljamo v novih in nepredvidljivih okoli\u0161\u010dinah. To je podro\u010dje principov, ki urejajo delovanje po izkustvu v likovni praksi.<\/p>\n S temi predmeti vidimo likovno stvarnost v zasnovi in likovno zasnovo postavimo v stvarnost.<\/p>\n \u0160tudijski proces na FA je oblikovan tako, da za\u010denjamo z docela abstraktnimi prvinami in z njimi gradimo nove likovne prostore, v katerih je po enotnem logi\u010dnem na\u010delu zdru\u017eena ve\u010dina obi\u010dajnih izku\u0161enj z eksisten\u010dnim prostorom. Pogoj pri tem pa je, da je teoretska baza kolikor mogo\u010de vsestranska, da ni sama sebi namen in da se ne zaklju\u010duje s skozi zgodovino \u017ee dognanimi obrazci, ampak da slu\u017ei snovanju okoli\u0161\u010din likovnega ustvarjanja, ki je v temelju prostorsko. Tako je teorija likovne realnosti zbiranje pozornosti za ustvarjanje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" 1. predavanje \u2014 povzetek Kam sodi likovna teorija To besedilo sem prvotno napisal v nek drug namen in sem ga za to priliko le preoblikoval. Morda bi lahko izraze likovno, likovni in likovnost zamenjal z arhitekturno, arhitekturni in arhitektura. Mislim pa, da bi besedilo s tem izgubilo del svoje \u0161irine, zato sem te pojme pustil […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":54,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-7","page","type-page","status-publish","hentry"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/P6QMb6-7","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/7","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7"}],"version-history":[{"count":19,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/7\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1537,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/7\/revisions\/1537"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}***<\/h1>\n
1 \u2014 Plast likovnega pojmovanja<\/h1>\n
2 in 3 \u2014 Plasti likovnih dejstev<\/h1>\n
2<\/h1>\n
3<\/h1>\n
1<\/h1>\n
2<\/h1>\n
3<\/h1>\n