{"id":415,"date":"2015-08-28T10:27:01","date_gmt":"2015-08-28T09:27:01","guid":{"rendered":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/?page_id=415"},"modified":"2026-04-21T17:52:06","modified_gmt":"2026-04-21T15:52:06","slug":"10-barvna-teorija-vaja","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/sl\/10-barvna-teorija-vaja\/","title":{"rendered":"10 Vaja"},"content":{"rendered":"

Vaja k\u00a0\u00a010. predavanju (se ne izvaja; namesto nje vaja 7\u20133s)<\/h1>\n

Barvna teorija<\/h2>\n
<\/p>\n
\n

Splo\u0161no navodilo<\/h1>\n

Barvni nauk sem povzel po Haraldu K\u00fcppersu. Vsa vpra\u0161anja na teoretskem delu izpita izhajajo iz tega nauka.<\/p>\n

Dodatna literatura<\/h1>\n

K\u00fcppers, Harald: Farbe. Ursprung, Systematik, Anwendung, Callwey Verlag, M\u00fcnchen 1973.
\nK\u00fcppers, Harald: Das Grundgesetz der Farbenlehre, Du Mont Schauberg, K\u00f6ln 1978.
\nK\u00fcppers, Harald: Die Logik der Farbe. Theoretische Grundlagen der Farbenlehre, Callwey, M\u00fcnchen 1981.
\n<\/div>

<\/p>\n
\n

1. tema\u00a0\u2014\u00a0kaj je barva<\/h1>\n

1<\/h1>\n

Interferen\u010dne barve brezbarvnega materiala
\nJe barva lastnost stvari?
\nBarva nikakor ni lastnost materiala, je le lastnost barvnega gledanja.<\/p>\n

2<\/h1>\n

Barva materiala je relativna.
\nMaterial se ne ka\u017ee v dolo\u010deni barvi. Njegov izgled je v glavnem relativen. Odvisen je od trenutne razsvetljave.<\/p>\n

3<\/h1>\n

Prilagoditev in preuglasitev
\nOko ima sposobnost, da se prilagodi trenutni razsvetljavi in in pogojem opazovanja.<\/p>\n

4<\/h1>\n

Vpliv ozadja
\nVidez dolo\u010dene barve spremeni barva ozadja.<\/p>\n

5<\/h1>\n

Barvna preubranost
\nPreubranosti ka\u017eejo na sposobnost prilagoditve o\u010desa.<\/p>\n

6<\/h1>\n

Barva je zgolj barvni ob\u010dutek
\nOkoli\u0161ki svet nima barve. Zgrajen je iz brezbarvne tvarine in brezbarvne energije. Barva obstaja le kot zaznava barve opazovalca.
\n<\/div>

<\/p>\n
\n

2. Tema\u00a0\u2014\u00a0Princip delovanja organa vida<\/h1>\n

7<\/h1>\n

Organ vida kot ra\u010dunalnik
\nOrgan vida deluje kot ra\u010dunalni\u0161ki sistem. Oko je vstopna in mo\u017egani so ra\u010dunska enota. Barvni ob\u010dutek je izhodni podatek.<\/p>\n

8<\/h1>\n

Tri prabarve
\nV o\u010desu imamo tri vrste barvnih \u010dutnic, ki jim ustrezajo tri vrste sposobnosti barvnih zaznav. Barvne zaznave so vijoli\u010dno\u2014modra, zelena in oran\u017eno\u2014rde\u010da.<\/p>\n

9<\/h1>\n

Napake organa vida
\nPopa\u010dena barvna zaznava, barvna slepota in slepota so napake organa vida.<\/p>\n

10<\/h1>\n

Prilagoditev optimizira zaznavo.
\nOrgan vida se sku\u0161a vedno “prestaviti” na srednjo ob\u010dutljivost.<\/p>\n

11<\/h1>\n

Osem skrajnih barvnih ob\u010dutkov imenujemo osnovne barve.
\n<\/div>

<\/p>\n
\n

3. Tema\u00a0\u2014 Predstavitveni modeli in modeli videnja barv<\/h1>\n

12<\/h1>\n

Sistem vrednosti prabarv
\nSistem vrednosti prabarv opi\u0161e milijon barvnih odtenkov.<\/p>\n

13<\/h1>\n

\u0160tiri delne vrednosti barvnega odtenka (shema delnih vrednosti)
\nIz tridelne kode sistema vrednosti prabarv sledijo najve\u010d \u0161tiri delne vrednosti osnovnih barv.<\/p>\n

14<\/h1>\n

\u0160est skupin delnih vrednosti (mehanski model za razlago nastanka barvne zaznave)
\nPri nastanku barvne zaznave tvorijo osnovne barve \u0161est skupin mo\u017enih kombinacij delnih vrednosti.<\/p>\n

15<\/h1>\n

Tvorjenje grup vrednosti prabarv (statisti\u010dna shema koli\u010din)
\nKot se atomi ve\u017eejo v molekule, se ve\u017eejo vrednosti prabarv v grupe.<\/p>\n

16<\/h1>\n

99 vrednosti osnovnih barv barvnega odtenka (model pra\u2014 in osnovnih barv)
\nBarvni odtenek sestavlja vedno 99 vrednosti osnovnih barv; in sicer neodvisno od \u0161tevila vrednosti prabarv.
\n<\/div>

<\/p>\n
\n

17<\/h1>\n

Tri zaznavne sposobnosti kot vektorji (zlo\u017eljivi model vektorjev)
\nDa bi razlo\u017eili zakonitost videnja po geometri\u010dni poti, opazujmo prabarve kot vektorje. Glede na njihove medsebojne kote nastanejo geometrijske oblike \u0161estkotnik, kocka, romboeder in os (daljica).<\/p>\n

18<\/h1>\n

Urejenost relativne barvne svetlosti (nepestrosti) po oseh
\nNepestra os predstavlja sistemati\u010dno urejene vse nepestre barvne odtenke.<\/p>\n

19<\/h1>\n

Romboeder: idealni barvni prostor
\nRomboeder predstavlja idealni barvni prostor.<\/p>\n

20<\/h1>\n

Prednosti kockastega barvnega prostora
\nKockasti barvni prostor ima prednost, da so njegovi prerezi kvadratne ploskve. Ta lastnsot je zelo uporabna in smiselna, ko sestavljamo pregledne barvne tabele.<\/p>\n

21<\/h1>\n

\u0160estkotna ploskev (barvni krog)
\n\u0160estkotna ploskev (barvni krog) ka\u017ee urejenost barv v dveh razse\u017enostih.<\/p>\n

22<\/h1>\n

Nepestra os in pestri barvni krog (\u0161estkotnik)
\nOsnovno shemo barvne teorije sestavljata nepestra barvna os in pestri barvni (\u0161estkotnik).
\n<\/div>

<\/p>\n
\n

4. Tema\u00a0\u2014 rde\u010da nit u\u010dinkov\u00a0od svetlobe\u00a0do barvnega ob\u010dutka<\/h1>\n

23<\/h1>\n

Lu\u010d: vidno valovanje energije
\nLu\u010d je valovanje energije z valovnimi dol\u017einami med 400 nm in 700 nm (1 nm = 0.000001 mm).<\/p>\n

24<\/h1>\n

V svetu fizike ni barv
\nSvet fizike ni barven. Sestavlja ga brezbarvna tvarina in brezbarvna energija.<\/p>\n

25<\/h1>\n

Svetlobni spekter
\nSpekter je sistemati\u010dna urejenost vidnega valovanja energije po valovnih dol\u017einah.<\/p>\n

26<\/h1>\n

Robni spekter
\nRobni spektri nastanejo, ko se na mre\u017enici na raznih mestih lomijo delne slike.<\/p>\n

27<\/h1>\n

Funkcija barvnega dra\u017eljaja
\nZa vsak barvni dra\u017eljaj je funkcija barvnega dra\u017eljaja fizikalni zapis.
\n<\/div>

<\/p>\n
\n

28<\/h1>\n

Komplementarne in kompenzacijske barve
\nKomplementarni barvni dra\u017eljaji se oja\u010dijo v belo, kompenzativni barvni dra\u017eljaji pa se nevtralizirajo v nepestro.<\/p>\n

29<\/h1>\n

Bela svetloba
\nKo imenujemo neko svetlobo belo, nismo s tem povedali prav ni\u010d o kvaliteti njene spektralne zgradbe.<\/p>\n

30<\/h1>\n

Pogojno enake in brezpogojno enake barve
\nBarve, ki jih vidimo enake le pri dolo\u010deni vrsti osvetlitve, imenujemo pogojno enake barve. Barve, ki izgledajo enake pri vseh vrstah osvetlitev, imenuje brezpogojno enake barve.<\/p>\n

31<\/h1>\n

Barvna metrika je merjenje sevanja
\nPodro\u010dje fizike, ki se ukvarja z merjenjem vidnega energijskega sevanja in z izra\u010dunavanjem pripadajo\u010dih barvnih vrednosti, imenujemo barvna metrika.<\/p>\n

32<\/h1>\n

Barve (vrste barv)
\nBarve (vrste barv) imenujemo barvne odtenke, ki so urejeni v barvnem krogu (\u0161estkotniku).
\n<\/div>

<\/p>\n
\n

5. Tema\u00a0\u2014\u00a0zakoni me\u0161anja barv<\/h1>\n

33<\/h1>\n

Aditivno (se\u0161tevalno) me\u0161anje (barvna televizija)
\nO aditivnem me\u0161anju govorimo, ko barvni dra\u017eljaji isto\u010dasno hkrati u\u010dinkujejo na mre\u017enico.<\/p>\n

34<\/h1>\n

Subtraktivno (od\u0161tevalno) me\u0161anje (barvna fotografija)
\nSubtraktivno me\u0161anje se imenuje modulacija vidne energije sevanja skozi lazurne filtrske sloje.<\/p>\n

35<\/h1>\n

Barvne svetlobe ter lazurne in pokrivne telesne barve
\nLo\u010diti moramo med barvnimi svetlobami na eni strani ter med lazurnimi in pokrivnimi barvnimi sredstvi na drugi strani.<\/p>\n

36<\/h1>\n

Integralno me\u0161anje (pokrivna barvna sredstva se zme\u0161ajo v nepestro)
\nPri integralnem me\u0161anju zaradi delnih vrednosti nepestrih osnovnih barv bele in \u010drne v principu nastanejo nepestre vrednosti.<\/p>\n

37<\/h1>\n

Pestro me\u0161anje (pestro me\u0161anje pokrivnih barvnih sredstev)
\nPri pestrem me\u0161anju nastanejo nepestre vrednosti, ker se pestre osnovne barve med seboj nevtralizirajo.<\/p>\n

38<\/h1>\n

Drugi zakoni me\u0161anja barv
\nObstaja vsaj 11 zakonov me\u0161anja barv. \u010ceprav ima vsak zakon svoje zakonitosti, pravzaprav vsaki\u010d le druga\u010de interpretiramo delovanje organa vida.
\n<\/div>

<\/p>\n
\n

6. Tema\u00a0\u2014 barvno snovanje<\/h1>\n

39<\/h1>\n

Kvalitete barvnega odtenka
\nBarvni ton (pestrost), relativna barvna svetlost (nepestrost), barvna \u010distost in absolutna barvna svetlost so \u0161tiri kvalitete barvnega odtenka.<\/p>\n

40<\/h1>\n

Na\u010drtovani barvni u\u010dinki
\nBarvne u\u010dinke lahko na\u010drtujemo, \u010de le sistemati\u010dno sledimo urejenosti barvnega prostora ali barvnega kroga (\u0161estkotnika).<\/p>\n

41<\/h1>\n

Barvni snovalci so odgovorni okolju
\n\u010ce barve napa\u010dno uporabimo, lahko ustvarimo zate\u017eeno okolje, ki ga lahko primerjamo s hrupom, smradom ali zasen\u010ditvijo.
\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vaja k\u00a0\u00a010. predavanju (se ne izvaja; namesto nje vaja 7\u20133s) Barvna teorija<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":4,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page_gallery.php","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-415","page","type-page","status-publish","hentry"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/P6QMb6-6H","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/415","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=415"}],"version-history":[{"count":15,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/415\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2817,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/415\/revisions\/2817"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=415"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}