{"id":387,"date":"2015-08-28T09:39:48","date_gmt":"2015-08-28T08:39:48","guid":{"rendered":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/?page_id=387"},"modified":"2025-05-22T17:26:29","modified_gmt":"2025-05-22T16:26:29","slug":"10-barvna-teorija-povzetek","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/sl\/10-barvna-teorija-povzetek\/","title":{"rendered":"10 Povzetek"},"content":{"rendered":"

10. predavanje\u00a0\u2014\u00a0povzetek<\/h1>\n

Barvna teorija<\/h2>\n

O barvi in svetlo\u2014temnem<\/h1>\n

Po Haraldu K\u00fcppersu<\/h1>\n

Barva je zgolj ob\u010dutek barve. Zato je temeljni zakon vede o barvah tista zakonitost, po kateri deluje organ vida. Vse oblike nastajanja, me\u0161anja in ob\u010dutenja barv so lahko in morajo biti pojasnjene s tem \u00bbnadrejenim principom.\u00ab<\/p>\n

Organ vida deluje kot ra\u010dunalnik. Ra\u010dunska opravila (funkcija mo\u017egan) in izdelek (ob\u010dutek) sta standardizirana. Prilagoditev na ta standardizirani proces se zgodi pri vnosu podatkov (oko).<\/p>\n

Vstopna enota je tako programirana, da vhodno informacijo preoblikuje in korigira. Prilagodi jo standardiziranemu manevrskemu prostoru ra\u010dunalnika in izhodne enote. Zaznavni (ob\u010dutni) mehanizem v izhodni enoti ima zelo omejeno obmo\u010dje. Ko se dra\u017eljaj stopnjuje \u010dez dolo\u010deno mero, to ne povzro\u010di \u0161e mo\u010dnej\u0161ega ob\u010dutka. Po drugi strani pa ima organ vida neverjetno sposobnost prilagajanja. Na\u0161e o\u010di so zmo\u017ene izravnati izjemne svetlobne kontraste. Vsekakor pa za to potrebujejo dolo\u010den \u010das.<\/p>\n

Ne glede na to, kak\u0161ni so bili podatki, lahko programi izra\u010dunajo le to, za kar so bili programirani. In programi so naravnani na sposobnosti izhodne enote. Tako koli\u010dine in kvalitete barvnih ob\u010dutkov niso direktno odvisne od barvnih dra\u017eljajev. Oko mora velika nihanja v kvaliteti svetlobe prilagoditi obmo\u010dju ob\u010dutljivosti organa vida. Vhodni podatki so tako prilagojeni, da je ohranjen kar najve\u010dji manevrski prostor navzgor in navzdol, torej za svetlobe in sence. Prilagoditvene programe poznamo kot prilagoditev, preubranost in simultani kontrast.<\/p>\n

Koli\u010dinska prilagoditev se zgodi najprej mehani\u010dno, kot z nekak\u0161no zaslonko. \u010ce pri skrajnih pogojih zaslonke ne moremo bolj zastreti ali odstreti, nastopi kemi\u010dni mehanizem. Takrat se pa\u010d spremeni ob\u010dutljivost sama. Sistem deluje podobno tudi pri razli\u010dnih kvalitetah svetlobe, le da se sedaj obmo\u010dje ob\u010dutkov lo\u010deno prilagaja razli\u010dnim intenzivnostim \u017earkov.<\/p>\n

Neki prizor lahko obsega razli\u010dne stopnje intenzivnosti, in oko se adaptira na povpre\u010dno vrednost. Ta srednja vrednost postane norma in vse vidno polje vidimo s stali\u0161\u010da te norme (povpre\u010dne vrednosti svetlobne in barvne intenzivnosti). Lahko pa se prilagodimo tudi na posamezne dele vidnega polja, na primer na zasen\u010deni del. Ko se oko na novo adaptira, lahko jasno razlo\u010di prej nejasne detajle.<\/p>\n

Vse to skupaj imenujemo adaptacija o\u010desa. Pri tem veljajo zelo podobne zakonitosti kot pri fotografiji, ko govorimo o conskem sistemu, oziroma, da svetlomer \u00bbmisli\u00ab srednje sivo.<\/p>\n

Aksiomatski temelji barvnega sveta<\/h1>\n

Prabarve in osnovne barve<\/h1>\n

V zvezi s tremi vrstami \u010depkov v \u010dlovekovem o\u010desu govorimo o prabarvah. Prabarve imenujemo tri osnovne sposobnosti zaznavanja barv. To so: vijoli\u010dno modra prabarva, zelena prabarva in oran\u017eno rde\u010da prabarva. V o\u010desu je latentno prisoten material za zaznavanje barv, ki je lahko aktiviran med minimumom in maksimumom, se pravi med 0 in 100 odstotki. Od intenzivnosti \u017ear\u010denja v obmo\u010dju spektra je odvisno, kolik\u0161en potencial bo dejansko aktiviran. In sedaj se pojavi vpra\u0161anje, koliko skrajnih barvnih zaznav je pravzaprav mo\u017enih. Iz slike 1 je jasno, da je takih zaznav osem in teh osem osnovnih barvnih zaznav imenujemo osnovne barve. Obstajajo torej tri prabarve in osem osnovnih barv. Prabarve so tri temeljne modalitete barvnega zaznavanja, osnovne barve pa so karakteristi\u010dne zaznavne kvalitete. Te moramo imeti na razpolago, \u010de \u017eelimo s snovnimi barvnimi sredstvi zgraditi celovit sistem me\u0161anj. \u017de Leonardo je trdil, da obstaja osem osnovnih barv, ki jih ne moremo zme\u0161ati iz drugih barv. Lahko re\u010demo, da so prabarve aksiomi barvnega zaznavanja, osnovne barve pa so definicije.<\/p>\n

\"10_2_1\" <\/div>
Fig. 1: Prabarve imenujemo tri osnovne sposobnosti zaznavanja barv. To so: vijoli\u010dno modra prabarva, zelena prabarva in oran\u017eno rde\u010da prabarva. V o\u010desu je latentno prisoten material za zaznavanje barv, ki je lahko aktiviran med minimumom in maksimumom, se pravi med 0 in 100 odstotki. Od intenzivnosti \u017ear\u010denja v obmo\u010dju spektra je odvisno, kolik\u0161en potencial bo dejansko aktiviran.<\/h6> <\/div><\/div><\/span><\/p>\n

\"10_2_2\" <\/div>
Fig. 2: Princip, kako deluje oko. V levem pravokotniku vidimo o\u010desne potenciale sposobnosti zaznavanja barv, ki jih imenujemo prabarve. V desnem pravokotniku pa vidimo delne koli\u010dine osnovnih barv, ki so tako nastale. (R \u2014 rumena, M \u2014 magenta rde\u010da, C \u2014 cian modra, V \u2014 vijoli\u010dno modra, Z \u2014 zelena, O \u2014 oran\u017eno rde\u010da, B \u2014 bela, \u010c \u2014 \u010drna)<\/h6> <\/div><\/div><\/span><\/p>\n

Princip, kako deluje oko, vidimo na sliki 2.<\/p>\n

V levem pravokotniku vidimo o\u010desne potenciale sposobnosti zaznavanja barv, ki jih imenujemo prabarve. V desnem pravokotniku pa vidimo delne koli\u010dine osnovnih barv, ki so tako nastale. V vsakem stolpcu levega pravokotnika lahko prakti\u010dno od\u010ditamo, kolik\u0161en dele\u017e (v odstotkih) potenciala posamezne barve je bil uporabljen. V desnem pravokotniku pa vidimo, kolik\u0161en dele\u017e (v odstotkih) predstavlja posamezna osnovna barva v dolo\u010denem barvnem tonu. To je tudi osnovna zakonitost barvne vede. V levem pravokotniku nana\u0161amo potenciale prabarv, v desnem pa delne vrednosti osnovnih barv. Potenciali osnovnih barv ustrezajo kodi. Ne glede na to, kak\u0161ne so vrednosti v levem pravokotniku, je desni stolpec vedno polno zapolnjen:<\/p>\n

enake koli\u010dine potencialov vseh treh prabarv dajo belo osnovno barvo;<\/p>\n

enaki koli\u010dini odgovarjajo\u010dih potencialov dveh prabarv dasta rumeno (R), magenta rde\u010do (M) ali cian modro (C) osnovno barvo;<\/p>\n

izkori\u0161\u010den potencial le ene prabarve da vijoli\u010dno modro (V), zeleno (Z) ali oran\u017eno rde\u010do (O) osnovno barvo;<\/p>\n

razlika med najve\u010djim razpolo\u017eljivim potencialom in najve\u010djim mo\u017enim da \u010drno osnovno barvo.<\/p>\n

Barvne modalitete<\/h1>\n

Psihologi delijo celoto konkretnih barvnih pojavov v tri skupine:<\/p>\n

Snovno pogojeni pojavi; to so pojavi, ki so prete\u017eno odvisni od barvne snovi ali barvila.<\/p>\n

Z razsvetljavo pogojeni barvni pojavi; to so pojavi, ki so odvisni predvsem od razsvetljave in njenih okoli\u0161\u010din.<\/p>\n

Subjektivno pogojeni barvni pojavi; to so pojavi, pri katerih je odlo\u010dilna psihi\u010dna integracija ali dopolnitev z ob\u010dutki drugih \u010dutil.<\/p>\n

Barvne svetlobe in snovne barve<\/h1>\n

Pri me\u0161anju barvnih snovi vidimo samo ostanke svetlobe, ki jih v me\u0161anju udele\u017eene barvne snovi odbijajo. Barvnim snovem re\u010demo kratko kar barve. Me\u0161anje je nekak\u0161no od\u0161tevanje ali subtrakcija valovnih podro\u010dij in s tem tudi ustreznih koli\u010din svetlobe iz bele svetlobe: dolo\u010den del svetlobe se izgubi v snovi. Praviloma bi pri me\u0161anju dveh komplementarnih barv morali dobiti \u010drno. Navadno pa zaradi snovnosti nosilcev barv nastane bolj ali manj temna siva barva. Nastane torej nevtralna, nepestra (nekromati\u010dna) barva. Snovi z barvno kvaliteto pa so pestre (kromati\u010dne) barve (slika 3).<\/p>\n

\"10_2_3\" <\/div>
Fig. 3: Zaradi zakonitosti barvnega gledanja je mo\u017eno trak spektralnih barv zviti v barvni krog.
\na<\/strong> Vsaka barva dobi sebi nasproti svojo komplementarno barvo, to je tisto, s katero se dopolni v belo svetlobo.
\nb<\/strong> Me\u0161anje barvnih snovi deloma odstopa od te sheme. Me\u0161anje je nekak\u0161no od\u0161tevanje ali subtrakcija valovnih podro\u010dij in s tem tudi ustreznih koli\u010din svetlobe iz bele svetlobe: dolo\u010den del svetlobe se izgubi v snovi. Praviloma bi pri me\u0161anju dveh komplementarnih barv morali dobiti \u010drno.<\/h6> <\/div><\/div><\/span><\/p>\n

Povr\u0161inske barve <\/strong><\/p>\n

Barvilo se nam v normalnih \u017eivljenskih pogojih javlja na povr\u0161inah predmetov. Pri teh barvah je razlikovanje med predmetom in razsvetljavo izrazito, tako da se nam javljajo kot stvarne ali realne, ne pa kot zgolj fiktivne. Imajo posebne znake: 1. povr\u0161inske barve lahko vedno razmeroma to\u010dno postavimo v dolo\u010deno razdaljo; 2. povr\u0161inske barve predstavljajo razmeroma trden sestav z motno povr\u0161ino, ki ga \u010duti oko kot neke vrste oviro ali odpor; 3. zato imajo lahko povr\u0161inske barve katero koli orientacijo proti opazovalcu; 4. povr\u0161inska barva nam javlja povr\u0161ino predmeta kot takega v njegovem podrobnem ustroju (ima vse krivine, razodeva nam snovno zgradbo in hrapavost zgornje plasti kakor objekt sam).<\/p>\n

V likovni praksi se nam povr\u0161inske barve javljajo na ve\u010d na\u010dinov: 1. na sami povr\u0161ini kot predmetu; 2. na povr\u0161ini (v sliki) kot lastnosti naslikanih predmetov; ti dve pojavnosti se med seboj izpodbijata; 3. kot lastnost slikarskih barv, kjer zaznavamo barve kot predmete.<\/p>\n

Ploskovne barve<\/strong> so \u010disti barvi vtisi in se javljajo brez predmetov. Pri njih razlikovanje med predmetom in razsvetljavo prakti\u010dno ni mo\u017eno. Barva se nam ka\u017ee kot \u010disto homogena barvna kakovost, ne da bi mogli prepoznati snovni ustroj ali ozadje barve, ki nam pove, iz kak\u0161nega materiala je predmet. Slikarske barve so prav take barvne abstrakcije, saj v vidni naravi prevladujejo barve, ki imajo svoje predmetne pomene. Tako imajo barve svoje pomene, reducirane na same sebe. Tipi\u010dni predstavniki so spektralne in njim podobne barve. Nasprotno povr\u0161inskim, se nam ploskovne barve vedno javljajo le v frontalni smeri. Javljajo se kot ravne kakovosti. Prostor ni bistven moment za barvo, temve\u010d samo za konkreten pojav barve.<\/p>\n

Odnos med povr\u0161inskimi in ploskovnimi barvami je tak\u0161en, da maksimum ene pojavnosti pomeni hkrati minimum druge.<\/p>\n

V neposredni zvezi redukcije povr\u0161inske barve na zgolj ploskovno je pojem \u00bbnormalna razsvetljava\u00ab, in sicer v zvezi s pojmom \u00bbprava barva\u00ab.<\/p>\n

Prostorninske barve <\/strong><\/p>\n

Kakor hitro je barva kakor koli prosojna, dobi znatno prostorninski zna\u010daj, s katerim zgolj ploskovna oblika barve postopno izginja. Pogosto imamo vtis, da stoji prozornost v obratnem sorazmerju s prostorninskostjo. \u010cim tanj\u0161a je brezbarvna steklena \u0161ipa, tem manj prostorninski je njen zna\u010daj. Torej je najve\u010dja prostorninskost barve v neki srednji stopnji prozornosti, kjer se me\u0161a z neko stopnjo \u0161e prosojne gostote.<\/p>\n

Povr\u0161inski pojav barve je z njenim prostorninskim nezdru\u017eljiv, ker je prostorninskost neizogibno navezana na prozornost, ki pa je nezdru\u017eljiva s povr\u0161inskostjo.<\/p>\n

Formalni parametri barve ali barvne dimenzije<\/h1>\n

Struktura urejenosti idealnega barvnega prostora je razvrstitev dimenzij! Znaki kvalitete so koli\u010dinski odnosi med osnovnimi barvami.<\/p>\n

Iz logi\u010dnih odnosov med prabarvami sledi urejenost osnovnih barv. Iz logi\u010dnih odnosov med osnovnimi barvami sledi urejenost barvnih kvalitet. Koli\u010dinski odnosi med njimi so parametri kvalitete. Ti so urejeni tako, da barvni odtenki z enakimi vidnimi lastnostmi le\u017eijo na istih pre\u010dnih ploskvah barvnega telesa. Ker barvne harmonije niso ni\u010d drugega kot razmerja koli\u010din med osnovnimi barvami, jih lahko koli\u010dinsko dolo\u010dimo.<\/p>\n

Barvni ton<\/h1>\n

Znake, po katerih se lo\u010dijo rumena, rde\u010da in modra, imenujemo barvni ton (vrsta pestrosti ali kromati\u010dnost; hue, Buntton, Buntwert). Barvni ton je prava barvna kvaliteta, zna\u010dilnost, ki barve med seboj lo\u010duje po pestrosti. To je razmerje delnih koli\u010din pestrih osnovnih barv. Razmerje delnih koli\u010din nepestrih barv bele in \u010drne so nepestri barvni odtenki.<\/p>\n

Nepestrost<\/h1>\n

Znake, po katerih se lo\u010dijo bela, siva ali \u010drna, imenujemo nepestrost (vrsta nepestrosti ali nekromati\u010dnost; Unbuntwert); to je novi parameter. Nepestrost je spremenljivka oziroma funkcija barvnega tona, Harald K\u00fcppers pa jo obravnava kot posebno barvno dimenzijo.<\/p>\n

Barvna \u010distost<\/h1>\n

Znake, po katerih se lo\u010di recimo mo\u010dna oran\u017eno rumena od svetlega okra, imenujemo barvna \u010distost (nasi\u010denost ali stopnja pestrosti oziroma nepestrosti; chroma, Buntheit, Reinheit). Barvna \u010distost se nana\u0161a na koli\u010dino pestre (kromatske) kvalitete v nekem barvnem odtenku, ki jo spremlja ustrezna koli\u010dina nepestrosti (nekromati\u010dnosti). To je torej razmerje med koli\u010dino nepestrosti in koli\u010dino pestrosti.<\/p>\n

Specifi\u010dna barvna svetlost<\/h1>\n

Znake, po katerih se lo\u010dijo svetle barve od temnih, imenujemo barvna svetlost (value).<\/p>\n

Absolutna barvna svetlost<\/h1>\n

\u010ciste barve so razli\u010dno svetle in vsaki lahko poi\u0161\u010demo ustrezen svetlostni, tonski odtenek nepestrih barv.<\/p>\n

Relativna barvna svetlost<\/h1>\n

Vsak barvni odtenek lahko osvetlimo ali zatemnimo z dodajanjem bele ali \u010drne. Tak\u0161ne barvne odtenke imenujemo svetlostne tone ali valerje. O svetlostnem tonu govorimo v kontekstu, v katerem je primarno likovno izrazilo likovni element svetlotemno, na primer v renesan\u010dnem in baro\u010dnem slikarstvu \u2026 (tonsko slikarstvo). O valerju pa govorimo v kontekstu, v katerem je primarno likovno izrazno sredstvo BARVA.<\/p>\n

Barvna sistematika\u00a0in obvladovanje\u00a0barvnega prostora:\u00a0barvno me\u0161anje<\/h1>\n

Romboedrski barvni prostor<\/h1>\n

V tem izvajanju se bom dr\u017eal sistematike Haralda K\u00fcppersa. Njegov romboedrski barvni prostor je oblika barvnega telesa, kot je, na primer, barvna krogla. Ta model izhaja iz zakonitosti videnja, slikarske prakse, kjer imamo opravka z barvnimi snovmi, in tiskarstva, ko ustreza tribarvnemu oziroma sedembarvnemu tisku. Poleg tega ta model ustreza me\u0161anju barvnih snovi in me\u0161anju barvnih svetlob hkrati!<\/p>\n

\u010ce zanemarimo nepestro dimenzijo barvnega telesa, govorimo o barvnem krogu oziroma barvnem \u0161estkotniku. V barvnem krogu (\u0161estkotniku) so barve tako urejene, da ima vsaka barva do sosednjih barv najve\u010djo podobnost (barve se grizejo v rep). Barvni \u0161estkotnik (krog) je osnova v slikarstvu, kot je dvanajsttonski sistem osnova v glasbi.<\/p>\n

Vektorska predstavitev<\/h1>\n

V fiziki je vektor sila, ki izhaja iz dolo\u010dene to\u010dke in ima dolo\u010deno smer. Kar vidimo v tabeli na sliki 1 shemati\u010dno, bomo tukaj prikazali geometrijsko.<\/p>\n

Izhodi\u0161\u010de je osnovna zaznava \u010drne barve. Trije vektorji, ki predstavljajo tri osnovne barve, izhajajo iz tega izhodi\u0161\u010da in so enako dolgi, saj so tri osnovne barve med seboj enakovredne. Da bodo vektorji med seboj res enakovredni, morajo biti koti med njimi enaki. Torej zna\u0161ajo koti med vektorji 120\u00b0 Tako smo dobili ravninski model v obliki \u0161estkotnika. Barvni \u0161estkotnik je abstrahiran barvni prostor, ker zanemarja nepestro dimenzijo. Na njegovih \u0161estih oglji\u0161\u010dih je \u0161est osnovnih barv. Vsaka to\u010dka na ploskvi je jasno definirana glede na potenciale prabarv. Njeno mesto je dolo\u010deno po zakonu paralelograma sil. Vendar v tem modelu lahko dobimo rezultanto le dveh vektorjev namesto treh. Zato zmanj\u0161amo kot med vektorji pri izhodi\u0161\u010du. Le\u2014ti se tako dvignejo iz enotne ravnine in dobimo tridimenzionalni model. S preoblikovanjem namre\u010d lahko predelamo idealni romboedrski barvni prostor v poljubno tridimenzionalno obliko. Ko zmanj\u0161amo kot med njimi pri izhodi\u0161\u010du na 60\u00b0, dobimo zelo zanimivo telo. Njegove ploskve so rombi, katerih kraj\u0161a diagonala je enaka dol\u017eini stranice (roba). Te rombe lahko torej razpolovimo in dobimo dva skladna enakostrani\u010dna trikotnika (glej sliki 4 in 5). V tem romboedru je nepestra os mnogo dalj\u0161a, kot so pestre osi.<\/p>\n

\"10_2_4\" <\/div>
Fig. 4: <\/h6> <\/div><\/div>\n

\"10_2_5\" <\/div>
Fig. 5: Ploskve idealnega barvnega prostora so rombi, katreih kraj\u0161a diagonala je enaka dol\u017eini stranice (roba). Te rombe lahko torej razpolovimo in dobimo dva skladna enakostrani\u010dna trikotnika. V tem romboedru je nepestra os mnogo dalj\u0161a, kot so pestre osi.<\/h6> <\/div><\/div><\/span><\/p>\n

Red v romboedrskem barvnem prostoru<\/h1>\n

Iz \u010drne (\u0161) izhajajo vektorji prabarv. Linije, ki vodijo iz \u010drne (\u0161) v vijoli\u010dno modro (V), zeleno (Z) in oran\u017eno rde\u010do (O), predstavljajo tri vektorje. Kot rezultat nastane iz zelene (Z) in oran\u017eno rde\u010de (O) rumena osnovna barva (R), iz oran\u017eno rde\u010de (O) in vijoli\u010dno modre (V) magenta rde\u010da (M) in iz zelene (Z) in vijoli\u010dno modre (V) cian modra (C). Kot rezultat vseh treh vektorjev skupaj nastane bela (B). Seveda je bela (B) hkrati rezultat iz rumene (R) in vijoli\u010dno modre (V), magenta rde\u010de (M) in zelene (Z) ter cian modre (C) in oran\u017eno rde\u010de (O) (slika 6).<\/p>\n

\"10_2_6\" <\/div>
Fig. 6: Iz \u010drne (\u010c) izhajajo vektorji prabarv. Linije, ki vodijo iz \u010drne (\u010c) v vijoli\u010dno modro (V), zeleno (Z) in oran\u017eno rde\u010do (O), predstavljajo tri vektorje. Kot rezultat nastane iz zelene (Z) in oran\u017eno rde\u010de (O) rumena osnovna barva (R), iz oran\u017eno rde\u010de (O) in vijoli\u010dno modre (V) magenta rde\u010da (M) in iz zelene (Z) in vijoli\u010dno modre (V) cian modra (C). Kot rezultat vseh treh vektorjev skupaj nastane bela (B). Seveda je bela (B) hkrati rezultat iz rumene (R) in vijoli\u010dno modre (V), magenta rde\u010de (M) in zelene (Z) ter cian modre (C) in oran\u017eno rde\u010de (O).<\/h6> <\/div><\/div><\/span><\/p>\n

Pestre barve pla\u0161\u010da romboedra so razme\u0161\u010dene tako, da se zme\u0161ajo v nepestro barvno os, \u010de vrtimo telo okoli pokon\u010dne osi dovolj hitro. Nepestra skala dobi tako poseben pomen. Do nje pridemo tudi tako, da oklepajo vektorji v izhodi\u0161\u010du med seboj kote 0o in se tako med seboj nevtralizirajo.<\/p>\n

Vse tri pestre osi se sekajo v sredi\u0161\u010du telesa pod kotom 90\u00b0. Ta absolutno simetri\u010dna razporeditev je posebnost logi\u010dnega reda v tem telesu. Romboedrski barvni prostor je idealni prostor, ki zelo dobro ustreza zakonom vidnega zaznavanja. Je pa \u0161e vedno le predstavitveni oziroma miselni model. Zdru\u017euje dva sistema: nepestro linearno skalo in pestri \u0161esterokotnik.<\/p>\n

Podsistemi romboedra<\/h1>\n

\u010ce razre\u017eemo romboeder tako, da potekajo rezi hkrati po nepestri osi in po dveh nasproti le\u017ee\u010dih si vektorjih pestrih osnovnih barv, razpade na \u0161est enakih delov. Vsak zase je avtonomni podsistem, vsi skupaj pa sestavljajo integralni romboeder. Vsak del odgovarja \u0161estim skupinam osnovnih barv. Zunanja ploskev, ki le\u017ei nasproti dolo\u010deni osnovni ploskvi, je referen\u010dna ploskev te osnovne barve. Vsaka geometri\u010dna to\u010dka tega podsistema le\u017ei torej na se\u010di\u0161\u010du njenih \u0161tirih koli\u010din osnovnih barv, s \u010dimer so definirane \u0161tiri pripadajo\u010de delne koli\u010dine.<\/p>\n

Romboeder lahko prere\u017eemo tako, da razpade v dva tetraedra in v oktaeder. Ta tri telesa predstavljajo tri podsisteme: me\u0161anje z belo barvo, me\u0161anje pestrih barv in me\u0161anje s \u010drno barvo.<\/p>\n

Barvne dimenzije v romboedrskem barvnem prostoru<\/h1>\n

Barvni ton<\/h1>\n

Barvni odtenki, ki jih zme\u0161amo iz dolo\u010denih pestrih odtenkov in iz dolo\u010denih nepestrih odtenkov, le\u017eijo na istih zveznicah.<\/p>\n

Barvni rezi le\u017eijo paroma na nasprotnih straneh nepestre osi. Dva trikotnika barvnega reza skupaj tvorita paralelogram barvne \u010distosti (slika 7).<\/p>\n

\"10_2_7\" <\/div>
Fig. 7: Barvni rezi le\u017eijo paroma na nasprotnih straneh nepestre osi. Dva trikotnika barvnega reza skupaj tvorita paralelogram barvne \u010distosti.<\/h6> <\/div><\/div><\/span><\/p>\n

Barvni odtenki na ravninah barvnih rezov so tudi sistemati\u010dno urejeni (slike 8, 9 in 10).<\/p>\n

\"10_2_8\" <\/div>
Fig. 8: V barvnem rezu le\u017ei vsak barvni odtenek na se\u010di\u0161\u010du linij nepestrosti, stopnje nepestrosti in svetlosti.<\/h6> <\/div><\/div><\/span><\/p>\n

\"10_2_9\" <\/div>
Fig. 9: V barvnem krogu (\u0161estkotniku) le\u017ei vsak barvni odtenek na se\u010di\u0161\u010du linij barvnega tona, stopnje nepestrosti in svetlosti.<\/h6> <\/div><\/div><\/span><\/p>\n

\"10_2_10\" <\/div>
Fig. 10: Tridimenzionalni model \u00bbvseh\u00ab barvnih rezov v idealnem barvnem prostoru.<\/h6> <\/div><\/div><\/span><\/p>\n

Barvni odtenki enake nepestrosti le\u017eijo na istih zveznicah med dolo\u010deno to\u010dko nepestrosti na nepestri osi in to\u010dko barvnega tona. Zveznico med na primer nevtralno (N) in zeleno (Z) imenujemo linija enake nepestrosti v tem barvnem rezu. Linije, ki so vzporedne z nepestro osjo, imenujemo linije enake \u010distosti, ker so to\u010dke na tej liniji enako pestre in enako nepestre. Kolikor bolj so te linije oddaljene od nepestre osi, toliko ve\u010dja je njihova barvna \u010distost.<\/p>\n

Vidimo, da imamo tudi pri parametrih kvalitete opraviti z geometri\u010dno preddolo\u010denostjo. S tremi izmed \u0161tirih ravnin kvalitete je posamezna to\u010dka v barvnem prostoru natan\u010dno dolo\u010dena. \u010cetrto ravnino dobimo kot nujno posledico.<\/p>\n

Nepestrost<\/h1>\n

V integriranem tetraedru le\u017eijo vsi barvni odtenki enake (ne)pestrosti na prese\u010dni ploskvi, ki jo dobimo, ko pove\u017eemo z ravnimi \u010drtami neko to\u010dko na nepestri osi z vsemi to\u010dkami, ki le\u017eijo na pestrem robu. Primer take ploskve vidimo na sliki 11.<\/p>\n

\"10_2_11\" <\/div>
Fig. 11: V idealnem barvnem prostoru le\u017eijo vsi barvni odtenki enake (ne)pestrosti na prese\u010dni ploskvi, ki jo dobimo, ko pove\u017eemo z ravnimi \u010drtami neko to\u010dko na nepestri osi z vsemi to\u010dkami, ki le\u017eijo na pestrem robu. Primer take ploskve vidimo na sliki.<\/h6> <\/div><\/div><\/span><\/p>\n

Barvna \u010distost<\/h1>\n

Kako so razvr\u0161\u010deni ti znaki razli\u010dnosti, vidimo na pogledu na sliki 12.<\/p>\n

\"10_2_12\" <\/div>
Fig. 12: V idealnem barvnem prostoru le\u017eijo barvni odtenki enake \u010distosti na prese\u010dnih ploskvah, ki so hkrati vzporedne s pestrimi robovi in z nepestro osjo. Na zunanji ploskvi enake barvne \u010distosti le\u017eijo pestri robovi.<\/h6> <\/div><\/div><\/span><\/p>\n

\"10_2_13\" <\/div>
Fig. 13: Tridimenzionalni model \u00bbvseh\u00ab ploskev enake barvne \u010distosti v idealnem barvnem prostoru.<\/h6> <\/div><\/div><\/span><\/p>\n

V posami\u010dnih integriranih tetraedrih imamo opraviti s prese\u010dnimi ploskvami, ki so hkrati vzporedne s pestrimi robovi in z nepestro osjo. Na zunanji ploskvi enake barvne \u010distosti le\u017eijo pestri robovi. Kolikor bolj se oddaljujemo od te zunanje ploskve proti nepestri osi, toliko ve\u010dja je stopnja nepestrosti, dokler se pri najve\u010dji mo\u017eni razdalji ne zlije kar z nepestro osjo samo.<\/p>\n

Pri tem imamo opravka \u0161e z zelo zanimivo geometri\u010dno transformacijo. Bolj ko se oddaljujemo od skrajne zunanje ploskve (nepestrega roba) proti nepestri osi, kraj\u0161a je stranica barvnega tona prese\u010dnih ploskev in dalj\u0161a je stranica nepestrosti.<\/p>\n

Barvna svetlost je parameter, ki odstopa iz togega in absolutno simetri\u010dnega principa romboedra. Ska\u010de popolnoma mimo reda, te\u010de po\u010dez \u010dez ustaljene strukture urejenosti.<\/p>\n

Ploskve svetlosti so prese\u010dne ploskve posami\u010dnih integriranih tetraedrov. Skupaj tvorijo ploskev, ki je \u00bbsila nepravilna\u00ab. To\u010dka na ravnini enake svetlosti le\u017ei na prese\u010di\u0161\u010du linij barvnega tona, nepestrosti in barvne \u010distosti. Nepravilna oblika te ploskve izhaja iz dejstva, da niso vse osnovne barve enako svetle. Najtemnej\u0161a nepestra osnovna barva je vijoli\u010dna, najsvetlej\u0161a pa rumena.<\/p>\n

Zaradi \u00bbzapletenosti\u00ab pojma svetlosti se lahko zgodi, da nanj ne bomo dovolj pozorni. Vendar je z vidika zaznavanja ravno svetlost tista, ki je (lahko) najpomembnej\u0161i parameter. Zaradi neenake svetlosti osnovnih barv enaka geometri\u010dna razdalja v barvnem prostoru ne predstavlja tudi enake svetlosti barv, ki jih prakti\u010dno zaznavamo. Zato moramo romboedrski barvni prostor nekoliko preoblikovati. Polo\u017eaje ve\u010dine posameznih osnovnih barv moramo tako spremeniti, da bodo barve le\u017eale na istih ravninah kot nepestre stopnje, ki jih zaznamo enako svetlo.<\/p>\n

Romboedrski barvni prostor je tako organiziran, da imajo barvni ton, nepestrost in barvna \u010distost popolnoma simetri\u010dno, kvantitativno ureditev. Ta red pa hkrati ne ustreza temu, kar mi zaznavamo s \u010dutili. \u010ce barvni prostor preoblikujemo tako, da bo ustrezal zaznavam, potem barvni ton, nepestrost in barvna \u010distost med seboj ne bodo ve\u010d simetri\u010dni.<\/p>\n

Medsebijno u\u010dinkovanje barv<\/h1>\n

Barve, ki delujejo skupaj, so lahko med seboj v harmoniji. Pri opazovalcu lahko vzbudijo zadovoljstvo in veselje. Lahko pa si stojijo v odnosih nasproti, ali pa se celo bijejo.<\/p>\n

Nobena barva ni izolirana. Na vsako barvo vpliva barvni kontekst. Njihova vizualna pojavnost in s tem zaznava barv je rezultat \u00bbprocesa konkurence\u00ab, ki se dogaja v o\u010desu in ga imenujemo simultani kontrast, prilagoditev oziroma preubranost. Procesu zaznave pa ustreza barvni prostor. Barvni odtenki so med seboj brez povezave, \u010de nimajo kvantitativne ali kvalitativne ugla\u0161enosti oziroma podobnosti. Nepovezani so, \u010de ne le\u017eijo na ploskvah enake koli\u010dine ali ploskvah enake kvalitete oziroma kadar nimajo med seboj razdalje, ki bi jo lahko zaznali ali geometrijsko dolo\u010dili. Vsaka to\u010dka barvnega prostora le\u017ei na se\u010di\u0161\u010du ravnin enake kvalitete ali ravnin enake koli\u010dine. Barve, ki le\u017eijo na isti prese\u010dni ploskvi, se ujemajo v enem parametru, tiste, ki le\u017eijo na isti prese\u010dnici, se ujemajo v dveh parametrih. Ujemanje je lahko koli\u010dinsko, \u010de so potenciali prabarv oziroma delne koli\u010dine osnovnih barv enake, ali tudi estetsko, \u010de imajo skupne estetske zna\u010dilnosti.<\/p>\n

Predstavljajmo si poljubno ravno \u010drto v barvnem prostoru, ki je sestavljena iz to\u010dk, ki predstavljajo mno\u017eico barvnih odtenkov. Izberimo si ve\u010d to\u010dk, ki le\u017eijo med seboj na dolo\u010denih razdaljah oziroma v dolo\u010denem zaporedju. Z gotovostjo lahko trdimo, da so barvni odtenki z ritmom med seboj mo\u010dno povezani in da se zdijo opazovalcu zanimivi, ker imajo skupno strukturo urejenosti. Pravimo, da so harmoni\u010dno ugla\u0161eni.<\/p>\n

Barvni odtenki lahko le\u017eijo v barvnem prostoru na isti ravnini in imajo tako dvodimenzionalno povezavo. Predstavljajmo si, da izberemo tak\u0161ne barvne odtenke, ki le\u017eijo na oglji\u0161\u010dih poljubnega pravilnega mnogokotnika. Vsem tako izbranim barvnim odtenkom je skupno to, da je vsota prabarv pri vseh enaka (slika 14).<\/p>\n

\"10_2_14\" <\/div>
Fig. 14: Barvni odtenki lahko le\u017eijo v barvnem prostoru na isti ravnini in imajo tako dvodimenzionalno povezavo. Vsem barvnim odtenkom, ki le\u017eijo na oglji\u0161\u010dih poljubnega pravilnega mnogokotnika je skupno to, da je vsota prabarv pri vseh enaka. Tako dobimo neskon\u010dno mnogo barvnih kombinacij.<\/h6> <\/div><\/div><\/span><\/p>\n

Tako dobimo neskon\u010dno mnogo barvnih kombinacij (primer na sliki 15).<\/p>\n

\"10_2_16\" <\/div>
Fig. 15: Vsem barvnim odtenkom, ki le\u017eijo na oglji\u0161\u010dih poljubnega pravilnega mnogokotnika je skupno to, da je vsota prabarv pri vseh enaka. Na sliki je primer, ko je mnogokotnik trikotnik.<\/h6> <\/div><\/div><\/span><\/p>\n

V barvnem prostoru pa nimamo le ene ravnine enake vsote, temve\u010d jih je mnogo. Poleg tega imamo \u0161e ravnine enake koli\u010dine prabarv in ravnine enake koli\u010dine osnovnih barv v integriranih tetraedrih ter v belem in \u010drnem tetraedru; imamo ploskve enake barvnega tona, enake nepestrosti, enake barvne \u010distosti in enake svetlosti. Kot harmoni\u010dne zaznamo vse barvne odtenke, ki so ritmi\u010dno ali simetri\u010dno organizirani in imajo skupen kvalitetni ali kvantitetni ozna\u010devalec. To, kar barvne vede imenujejo kontrast, ni ni\u010d drugega kot nasprotje v enem ali ve\u010dih znakih. U\u010dinkovanje barv temelji na tem, kar jim je skupno, po \u010dem se lo\u010dijo in kak\u0161en je ritem razdalj v barvnem prostoru.<\/p>\n

Barvno me\u0161anje<\/h1>\n

Aditivno me\u0161anje je direktna manipulacija, ker je manipuliran barvni dra\u017eljaj sam. Pri subtraktivnem me\u0161anju pa se dogajajo stvari v drugem \u010dlenu verige, namre\u010d v obmo\u010dju materiala. Tako nastane modulacija indirektno in ne ve\u010d direktno. To se zgodi zaradi absorpcije v filtrskih plasteh. Zato se oba vidika me\u0161anja deloma razhajata. V barvnem telesu Haralda K\u00fcppersa je predstavljen kot nasprotni, recipro\u010dni, komplementarni princip. Pri aditivnem me\u0161anju so nam zadostovale spodnje \u0161tiri osnovne barve romboedra, pri subtraktivnem pa potrebujemo zgornje \u0161tiri. Tako je tukaj bela izhodi\u0161\u010dna barva namesto prej\u0161nje \u010drne. Tri zunanje ploskve romboedra, ki se stikajo v \u010drni, so referen\u010dne ploskve za aditivno me\u0161anje. Tri zunanje ploskve romboedra, ki se stikajo v beli, so referen\u010dne ploskve za subtraktivno me\u0161anje. Torej so referen\u010dne ploskve iste v obeh primerih, le da \u00bbgremo enkrat od spredaj nazaj, drugi\u010d pa od zadaj naprej\u00ab (slika 16). Primer aditivnega me\u0161anja je televizor, primer subtraktivnega pa barvna fotografija.<\/p>\n

\"10_2_15\" <\/div>
Fig. 16: V barvnem telesu Haralda K\u00fcppersa je subtraktivno me\u0161anje barv predstavljeno kot nasprotni, recipro\u010dni, komplementarni princip aditivnemu me\u0161anju. Tri zunanje ploskve romboedra, ki se stikajo v \u010drni, so referen\u010dne ploskve za aditivno me\u0161anje. Tri zunanje ploskve romboedra, ki se stikajo v beli, so referen\u010dne ploskve za subtraktivno me\u0161anje. Tako so referen\u010dne ploskve iste v obeh primerih, le da \u00bbgremo enkrat od spredaj nazaj, drugi\u010d pa od zadaj naprej\u00ab.<\/h6> <\/div><\/div><\/span><\/p>\n

Integrirano me\u0161anje \u2014 pigmentna zrnca absorbirajo nekaj barvne svetlobe (torej subtrakcija), po drugi strani pa zelo majhna zrnca, ki so premajhna, da bi jih lahko videli s prostim o\u010desom, tudi reflektirajo, kar se potem prenese na mre\u017enico (torej adicija).<\/p>\n

Barve lahko me\u0161amo tudi opti\u010dno, ker ima oko omejene sposobnosti razlo\u010devanja. Z o\u010desimi \u010depki in pali\u010dicami, ki so kot sprejemne antene, je pogojeno, kako majhne stvari \u0161e lahko vidimo. Prakti\u010dno so ugotovili, da lahko oko zazna posamezno stvar samo do velikosti 1\/6 milimetra. Kar je manj\u0161e, se bolj ali manj me\u0161a s svojo okolico. Zato tudi lahko rastrsko tiskajo barve v tiskarstvu.<\/p>\n

Ker oko reagira dokaj po\u010dasi, se me\u0161ajo barve tudi zaradi hitrosti (zaradi hitrih sprememb, ko se hitro giblje na\u0161a okolica ali pa mi sami). Meja zaznavanja je pribli\u017eno 18 barvnih dra\u017eljajev v sekundi. Zato ima najpo\u010dasnej\u0161a filmska kamera 18 slik na sekundo. Na dra\u017eljaje, ki so kraj\u0161i, oko ne more ve\u010d reagirati posami\u010dno. Zato se zdi, kot da zaznava srednjo vrednost ve\u010dih dra\u017eljajev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

10. predavanje\u00a0\u2014\u00a0povzetek Barvna teorija O barvi in svetlo\u2014temnem Po Haraldu K\u00fcppersu Barva je zgolj ob\u010dutek barve. Zato je temeljni zakon vede o barvah tista zakonitost, po kateri deluje organ vida. Vse oblike nastajanja, me\u0161anja in ob\u010dutenja barv so lahko in morajo biti pojasnjene s tem \u00bbnadrejenim principom.\u00ab Organ vida deluje kot ra\u010dunalnik. Ra\u010dunska opravila (funkcija […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":1,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-387","page","type-page","status-publish","hentry"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/P6QMb6-6f","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/387","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=387"}],"version-history":[{"count":18,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/387\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2521,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/387\/revisions\/2521"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=387"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}