{"id":355,"date":"2015-08-27T16:57:20","date_gmt":"2015-08-27T15:57:20","guid":{"rendered":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/?page_id=355"},"modified":"2026-04-21T18:16:12","modified_gmt":"2026-04-21T16:16:12","slug":"9-oblika-sistem-vaja","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/sl\/9-oblika-sistem-vaja\/","title":{"rendered":"9 Vaja"},"content":{"rendered":"

Vaja k 9. predavanju (se ne izvaja; namesto nje vaja 7\u20132s)<\/h1>\n

Oblika \u2014 sistem<\/h2>\n
<\/p>\n
\n

Splo\u0161no navodilo<\/h1>\n

Vaje koncipirajte abstraktno, nepredmetno … torej konkretno. Tako ne bo te\u017eav s \u00bbpomeni\u00ab in bo videti predvsem likovnost.<\/p>\n

Vaje nari\u0161ete sami (po svoji zamisli). Poudarek je na \u00bbnari\u0161ete\u00ab<\/strong>. S prosto roko. \u010crta mora bit prostoro\u010dna<\/strong>!<\/em><\/p>\n

Izdelki naj predstavljajo arhitekturo oziroma urbanizem. Torej naj bodo izdelki arhitekture oziroma urbanizmi.<\/strong><\/p>\n

Pri izvedbi imajo stari analogni mediji absolutno prednost.<\/strong> Predvsem prostoro\u010dna risba, kola\u017e … Izdelek slikate in nalo\u017eite v spletno u\u010dilnico.
\nVendar pazite, da bodo posnetki kvalitetni; ravni papirji, vzporedni robovi brez perspektivnega popa\u010denja in pa predvsem dobra osvetlitev. Mo\u017ena je tudi poobdelava na ra\u010dunalniku.
\nVse teme pa so sicer res prilagojene tudi za delo z ra\u010dunalnikom.<\/p>\n

*<\/p>\n

Uporabljam enakovredna pojma oblika in forma. Pomen imata enak. Rad bi le jasno lo\u010dil med formo, ki jo morate izbrati, ustvariti ali kakor \u017ee zahteva naloga in oblikami, ki pri delu nastajajo oziroma oblikami, ki so \u017ee tako lastnost vsega vidnega.<\/p>\n

<\/div>

<\/p>\n
\n

\u00bb<\/span><\/strong>
\n<\/div>

<\/p>\n
\n

Vajo boste oddali v treh delih. Vsak teden en del.
\nPrvi teden nari\u0161ete prvo kompozicijo in pripadajo\u010di fasadni pas (oziroma smiselno shematski prerez). 9\u20141
\nDrugi teden na isti format zraven nari\u0161ete drugo kompozicijo in pripadajo\u010di fasadni pas (oziroma smiselno shematski prerez). 9\u20142
\nTretji teden ob prej\u0161nji dve nari\u0161ete \u0161e tretjo kompozicijo in pripadajo\u010di fasadni pas (oziroma smiselno shematski prerez). 9\u20143
\nTako boste lahko primerjali njihove \u00bbkarakterje\u00ab.
\nVsaki\u010d oddate vajo v eni sami skupni akrobatovi .pdf podatkovnici.
\nIme podatkovnic vedno enak: Ime Priimek 9.pdf
\nVelikost formata (vi\u0161ina) 1080 x (\u0161irina) 1920 px.<\/strong><\/p>\n

<\/div>

<\/p>\n
\n

\u00ab<\/span><\/strong>
\n<\/div>

<\/p>\n
\n

Material in oblika<\/h1>\n

Zdi se, da je na\u0161e vesolje zgrajeno po hierarhi\u010dnem na\u010delu: majhne stvari so deli ve\u010djih, te pa so spet deli \u0161e ve\u010djih stvari. Molekule aluminijevega silikata sestavljajo glino, ki jo lahko oblikujemo v opeke, in iz opek lahko \u2014 v dolo\u010denih odnosih z drugimi materiali \u2014 naredimo hi\u0161e, vrtne zidove, delavnice, ki lahko skupaj sestavljajo mesto. To so seveda stvari, ki jih je naredil \u010dlovek, vendar velja isto na\u010delo tudi za naravne stvari, tudi npr. za na\u0161e telo. Tak hierarhi\u010dni razvoj iz delov na neki na\u010din omejuje naravo celote. Z opeko ne moremo graditi modernih neboti\u010dnikov, ki zahtevajo jeklene konstrukcije, in \u010de gradimo z bambusom in papirjem, se pojavijo druga\u010dne omejitve. Te omejitve so vzrok za mnoge tako imenovane zakone, v resnici so te omejitve ti zakoni sami. Vendar ta hierarhi\u010dna ureditev vesolja omogo\u010da sistem kodiranja, s katerim lahko zgradimo uspe\u0161na okvirna vodila, ki nam omogo\u010dajo zaznavanje kompleksnih podatkov.
\nPreberem besedilo Gospodar sistema 1<\/a> v knjigi Gospodar sistema.
\n<\/div>

<\/p>\n
\n

Naloga<\/h1>\n

9\u20141<\/h1>\n

\u221a2 \u2014 Struktura \u2192 \u010dlenitev<\/strong>
\nRazdelim format 70\u00a0\/\u00a050\u00a0cm na 7\u00a0\/\u00a05 kvadratov s stranico 10\u00a0cm ali pa podoben format 70\u00a0\/\u00a049 enot na 10\u00a0\/\u00a07 kvadratov s stranico 7 enot. Vask kvadrat \u0161e naprej delim na kvadrate z robom 1 enote. Tako dobim mre\u017eo debelih in tankih linij, ki je struktura (ogrodje) moji sliki fasade, tlorisa, mestnega prostora ..<\/strong>. Znotraj vsakega kvadrata zgradim temo s pomo\u010djo \u010dlenitve; kvadrate z robom 1 enote zdru\u017eujem v ploskve velike 3\u00a0\/\u00a02, 7\u00a0\/\u00a05, 17\u00a0\/\u00a012, in 41\u00a0\/\u00a029. Po dve enako veliki vzdol\u017eno le\u017ee\u010di ploskvi lahko zdru\u017eim, saj se razmerje ne spremeni. \u010ce mi 4 razli\u010dni pari \u0161tevil niso dovolj, lahko divizor (manj\u0161e \u0161tevilo v paru) pomno\u017eim s faktorjem 2 (kar je le prej\u0161nja grafi\u010dna zakonitost izra\u017eena aritmeti\u010dno). Tako dobim \u0161e pare 4\u00a0\/\u00a03, 10\u00a0\/\u00a07, 24\u00a0\/\u00a017, in 58\u00a0\/\u00a041. Nato zlo\u017eim kvadratne kompozicije tako, da se njihova notranja kompozicija smiselno nadaljuje na sosednje v vodoravni in navpi\u010dni smeri. Spo\u0161tujem \u221a2<\/strong> lastno linearno (diskurzivno) logiko.
\nPloskev razmerij 1\u00a0\/\u00a01 in 1\u00a0\/\u00a02 ne uporabljam.<\/p>\n

Ploskve zlagam brez razmakov (brez \u00bbfug\u00ab). Ploskev ne prekrivam.
\n.
\nNari\u0161em \u00bbpogled\u00ab in fasadni pas (oziroma smiselno shematski prerez).
\nRi\u0161em na mre\u017ei.<\/strong><\/p>\n

Pojasnilo<\/strong> Gre za igro razmerij oziroma ulomkov, ki so aritmeti\u010dni pribli\u017eki razmerja \u221a2\u00a0\/\u00a01. Pri predlaganem postopku se igram z zakonitostjo, ki pravi, da je (\u221a2)-1<\/sup>\u00a0= \u221a2\u00a0\/\u00a02. [obratna vrednost \u221a2 je enaka njegovi polovi\u010dni vrednosti, to je (1,414)-1<\/sup>\u00a0= 0,707; in pa, da je (1\u00a0+\u00a0 \u221a2)\/1\u00a0= 1\u00a0\/\u00a0(\u221a2\u00a0–\u00a01) oziroma 1\u00a0+\u00a0\u221a2\u00a0= (\u221a2\u00a0–\u00a01)-1<\/sup>]<\/em>
\n<\/div>

<\/p>\n
\n

9\u20142<\/h1>\n

\u03a6 (zlati rez) \u2014 Struktura \u2192 \u010dlenitev<\/strong>
\nRazdelim format 72\u00a0\/\u00a045 enot na 8\u00a0\/\u00a05 kvadratov s stranico 9 enot ali pa podoben format 65 \/ 40 enot na 13\u00a0\/\u00a08 kvadratov s stranico 5 enot. Vask kvadrat \u0161e naprej delim na kvadrate z robom 1 enote. Tako dobim mre\u017eo debelih in tankih linij, ki je struktura (ogrodje) moji kompoziciji fasade, tlorisa, mestnega prostora ..<\/strong>.\u00a0Znotraj vsakega kvadrata zgradim temo s pomo\u010djo \u010dlenitve; kvadrate z robom 1 enote zdru\u017eujem v ploskve velike 3\u00a0\/\u00a02, 5\u00a0\/\u00a03, 8\u00a0\/\u00a05, 13\u00a0\/\u00a08, 21\u00a0\/\u00a013, 34\u00a0\/\u00a021 in 55\u00a0\/\u00a034. Vsako ploskev lahko pove\u010dam za kvadrat le\u017ee\u010d ob dalj\u0161i stranici z robom te iste stranice, oziroma jo zmanj\u0161am za kvadrat, ki le\u017ei znotraj nje ob kraj\u0161i stranici z robom te iste stranice. \u010ce dobro pogledam dane ulomke, vidim, da gre za vrsto \u0161tevil 2, 3, 5, 8, 13, 21, 34 in 55 (an<\/sub>\u00a0= an-1<\/sub>\u00a0+\u00a0an-2<\/sub>). Nato zlo\u017eim kvadratne kompozicije tako, da se njihova notranja kompozicija smiselno nadaljuje na sosednje v vodoravni in navpi\u010dni smeri. Spo\u0161tujem \u03a6<\/strong> lastno ploskovno logiko.
\nPloskev razmerij 1\u00a0\/\u00a01 in 1\u00a0\/\u00a02 ne uporabljam.<\/p>\n

Ploskve zlagam brez razmakov (brez \u00bbfug\u00ab). Ploskev ne prekrivam.
\n.
\nNari\u0161em \u00bbpogled\u00ab in fasadni pas (oziroma smiselno shematski prerez).
\nRi\u0161em na mre\u017ei.
\n9\u20141 in 9\u20142 oddam na enem formatu eno poleg drugega.
\n<\/strong><\/p>\n

Pojasnilo<\/strong> Gre za igro razmerij oziroma ulomkov, ki so aritmeti\u010dni pribli\u017eki razmerja \u03a6\u00a0= [(\u221a5\u00a0+\u00a01)\u00a0\/\u00a02]. Pri predlagani operaciji se igram z zakonitostjo, ki pravi, da je \u03a6-1<\/sup>\u00a0= \u03a6\u00a0–\u00a01. {obratna vrednost \u03a6 (to je 1\u00a0\/\u00a0\u03a6) je enaka njegovi vrednosti zmanj\u0161ani za 1 [(1.618)-1<\/sup>\u00a0= 1,618\u00a0–\u00a01\u00a0= 0,618]}<\/em>
\n<\/div>

<\/p>\n
\n

9\u20143<\/h1>\n

\u03c1 (plasti\u010dno \u0161tevilo) \u2014 Struktura \u2192 \u010dlenitev<\/strong>
\nRazdelim format 70\u00a0\/\u00a050 enot na 7\u00a0\/\u00a05 kvadratov s stranico 10 enot ali pa podoben format 60 \/ 45 enot na 12\u00a0\/\u00a09 kvadratov s stranico 5 enot. Vask kvadrat \u0161e naprej delim na kvadrate z robom 1 enote. Tako dobim mre\u017eo debelih in tankih linij, ki je struktura (ogrodje) moji kompoziciji fasade, tlorisa, mestnega prostora ..<\/strong>.\u00a0Znotraj vsakega kvadrata zgradim temo s pomo\u010djo \u010dlenitve; kvadrate z robom 1\u00a0cm zdru\u017eujem v ploskve velike 3\u00a0\/\u00a02, 4\u00a0\/\u00a03, 5\u00a0\/\u00a04, 7\u00a0\/\u00a05, 9\u00a0\/\u00a07, 12\u00a0\/\u00a09, 16\u00a0\/\u00a012, 21\u00a0\/\u00a016, 28\u00a0\/\u00a021, 37\u00a0\/\u00a028, 49\u00a0\/\u00a037 in 65\u00a0\/\u00a049. \u010ce dobro pogledam dane ulomke, vidim, da gre za vrsto \u0161tevil 2, 2, 3, 4, 5, 7, 9, 12, 16, 21, 28, 37, 49 in 65 (an<\/sub>\u00a0= an-2<\/sub>\u00a0+\u00a0an-3<\/sub>). Nato zlo\u017eim kvadratne kompozicije tako, da se njihova notranja kompozicija smiselno nadaljuje na sosednje v vodoravni in navpi\u010dni smeri. Spo\u0161tujem \u03c1<\/strong> lastno ploskovno logiko.
\nPloskev razmerij 1\u00a0\/\u00a01 in 1\u00a0\/\u00a02 ne uporabljam.<\/p>\n

Ploskve zlagam brez razmakov (brez \u00bbfug\u00ab). Ploskev ne prekrivam.
\n.
\nNari\u0161em \u00bbpogled\u00ab in fasadni pas (oziroma smiselno shematski prerez).
\nRi\u0161em na mre\u017ei.<\/strong><\/p>\n

9\u20141, 9\u20142 in 9\u20143 oddam na enem formatu eno poleg drugega.<\/strong><\/p>\n

<\/div>

<\/p>\n
\n

Vse tri kompozicije skupaj predstavim na enem skupnem le\u017ee\u010dem formatu 1080 x 1920 px. Vsaki\u010d izhajam iz ene in iste osnovne \u00bbpra\u2014slike\u00ab.
\n<\/div>

<\/p>\n
\n

Fasada ni kar nekaj v smislu \u00bbvse je mo\u017eno\u00ab. Gre za podobo kako se hi\u0161a ka\u017ee navzven. Najprej pa pogledam kako so fasade izgledale skozi zgodovino. Pa ne, da bi delal eklekti\u010dno. S poznavanjem klasi\u010dne kompozicije ustvarim sodobno podobo.<\/strong><\/p>\n

Hi\u0161a ima vogale in venec. Ima izoblikovan stik s tlemi\u2014podstavek. Ima parapete in okna. Ima okenske osi.
\nTradicionalno je veljalo, da je pokon\u010dna smer pomembnej\u0161a od vodoravne. Torej kako re\u0161im kri\u017eanja pokon\u010dnih in vodoravnih elementov\u2014stebrov in vencev.<\/strong>
\n<\/div>\n

\n

Samo za tiste, ki razumejo geometrijo in \u017eelijo ve\u010d.<\/h1>\n

Torej ni obvezno.<\/p>\n

<\/p>\n
\n

Vse tri kompozicije skupaj predstavim na enem skupnem le\u017ee\u010dem formatu 1080 x 1920 px. Vsaki\u010d izhajam iz ene in iste osnovne \u00bbpra\u2014slike\u00ab.
\n<\/div>

<\/p>\n
\n

9\u20142\u20141<\/h1>\n

\u221a2 \u2014 \u010clenitev \u2192<\/strong>
\nNaloga je, da naredim kompozicijo fasade, tlorisa, mestnega prostora ..<\/strong>.\u00a0z deljenjem formata ter ponavljanjem in deljenjem (sestavnih) delov (formata). Ni\u010desar si ne izmislim iz ni\u010d. Vse je \u017ee pred vami skrito v papirju; moram le odkriti (v\u2014videti) kaj je v formatu. Delim lahko na pol v smeri dalj\u0161e stranice. Lahko pa razdelim format 70\u00a0\/\u00a049,497474\u00a0cm na kvadratni del ploskve in ostanek. [Tako sem razdelil mero 70\u00a0cm na 49,4974746832\u00a0cm in ostanek (70\u00a0\/\u00a049,4974746832\u00a0= ~ \u221a2).] \u010ce sem dovolj spreten, pa lahko uporabljam \u0161e vse \u221a2 podobne like. Po enakem postopku lahko delim dele \u0161e naprej. Dobil bom kompozicijo, ki bo morda podobna tlorisom in fasadam Andrea Palladia \u2026
\nKompozicija mora biti brez ostankov, brez prekrivanj in brez vrzeli.
\n.
\nNari\u0161em \u00bbpogled\u00ab in fasadni pas (oziroma smiselno shematski prerez).
\n<\/strong><\/p>\n

Pojasnilo<\/strong> Pri predlaganem postopku se igram z zakonitostjo, ki pravi, da je (\u221a2)-1<\/sup>\u00a0= \u221a2\u00a0\/\u00a02 [obratna vrednost \u221a2 je enaka njegovi polovi\u010dni vrednosti, to je (1,414)-1<\/sup>\u00a0= 0,707; in pa, da je (1\u00a0+\u00a0\u221a2)\u00a0\/\u00a01\u00a0= 1\u00a0\/\u00a0(\u221a2\u00a0–\u00a01) oziroma 1\u00a0+\u00a0\u221a2\u00a0= (\u221a2\u00a0–\u00a01)-1<\/sup>].<\/em>
\n<\/div>

<\/p>\n
\n

9\u20142\u20142<\/h1>\n

\u03a6 (zlati rez) \u2014 \u010clenitev \u2192<\/strong>
\nNaloga je, da naredim kompozicijo fasade, tlorisa, mestnega prostora ..<\/strong>.\u00a0z deljenjem formata ter ponavljanjem in deljenjem (sestavnih) delov (formata). Ni\u010desar si ne izmislim iz ni\u010d. Vse je \u017ee pred vami skrito v papirju; moram le odkriti (v\u2014videti) kaj je v formatu. Delim lahko format 70\u00a0\/\u00a043,2623\u00a0cm na kvadratni del ploskve in ostanek. [Tako sem razdelil mero 70\u00a0cm na 43,2623792125\u00a0cm in ostanek (70\u00a0\/\u00a043.2623792125\u00a0\u2248\u00a0\u03a6).] Lahko pa formatu odre\u017eem polovico kvadrata le\u017ee\u010dega vzdol\u017e kraj\u0161e stranice; s tem sem dobil zlatemu rezu soroden lik. Po enakem postopku lahko delim dele \u0161e naprej. Dobil bom kompozicijo, ki bo morda podobna tlorisom in fasadam Andrea Palladia \u2026
\nKompozicija mora biti brez ostankov, brez prekrivanj in brez vrzeli.
\n.
\nNari\u0161em \u00bbpogled\u00ab in fasadni pas (oziroma smiselno shematski prerez).
\n<\/strong><\/p>\n

Pojasnilo<\/strong> Gre za igro razmerij oziroma ulomkov, ki so aritmeti\u010dni pribli\u017eki razmerja \u03a6\u00a0= [(\u221a5\u00a0+ 1)\u00a0\/\u00a02]. Pri predlagani operaciji se igram z zakonitostjo, ki pravi, da je \u03a6-1<\/sup>\u00a0= \u03a6\u00a0–\u00a01. {obratna vrednost \u03a6 (to je 1\u00a0\/\u00a0\u03a6) je enaka njegovi vrednosti zmanj\u0161ani za 1 [(1,618)-1<\/sup>\u00a0= 1,618\u00a0– 1 = 0,618]}<\/em>
\n<\/div>

<\/p>\n
\n

9\u20142\u20143<\/h1>\n

\u03c1 (plasti\u010dno \u0161tevilo) \u2014 \u010clenitev \u2192<\/strong>
\nNaloga je, da naredim kompozicijo fasade, tlorisa, mestnega prostora ..<\/strong>.\u00a0z deljenjem formata ter ponavljanjem in deljenjem (sestavnih) delov (formata). Ni\u010desar si ne izmislim iz ni\u010d. Vse je \u017ee pred vami skrito v papirju; moram le odkriti (v\u2014videti) kaj je v formatu. Delim lahko format 70\u00a0\/\u00a0\u00a0\/\u00a052,8414\u00a0cm na kvadratni del ploskve in ostanek. [Tako sem razdelil mero 70\u00a0cm na 52,8413551543\u00a0cm\u00a0cm in ostanek (70\/52,8413551543\u00a0\u2248\u00a0\u03c1).] Dobil bom kompozicijo, ki bo podobna tlorisom in fasadam Hansa van der Laana \u2026
\nKompozicija mora biti brez ostankov, brez prekrivanj in brez vrzeli.
\n.
\nNari\u0161em \u00bbpogled\u00ab in fasadni pas (oziroma smiselno shematski prerez).<\/strong><\/p>\n

9\u20142\u20141, 9\u20142\u20142 in 9\u20142\u20143 oddam na enem formatu eno poleg drugega.<\/strong><\/div>

<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vaja k 9. predavanju (se ne izvaja; namesto nje vaja 7\u20132s) Oblika \u2014 sistem Samo za tiste, ki razumejo geometrijo in \u017eelijo ve\u010d. Torej ni obvezno.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":40,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page_gallery.php","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-355","page","type-page","status-publish","hentry"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/P6QMb6-5J","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/355","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=355"}],"version-history":[{"count":89,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/355\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2832,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/355\/revisions\/2832"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=355"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}