![\"8_2_1\"](\"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-content\/uploads\/olt\/olt_8\/8_2_1.jpg\")
<\/div>Fig. 1: Gibanje po poti je sestavljeno iz pribli\u017eevanja k ciljem. To so pomembni krajinski poudarki in to\u010dke pozornosti, ki se jim med potjo pribli\u017eujemo, gremo mimo njih, ali pa nam predstavljajo kon\u010dno postajo. Po njih merimo napredovanje in si oblikujemo pri\u010dakovanja.<\/h6> <\/div><\/div><\/span><\/p>\nMedtem ko se direktno pribli\u017eujemo ciljem, se v okolju tudi orientiramo, ko odkrivamo pomembne pojave in lasten polo\u017eaj glede na njih. To je delno prakti\u010dna, delno pa estetska aktivnost.<\/p>\n
Ob\u010dutek gibanja je sestavljen iz gibanja nas samih, iz navideznega gibanja okolice in iz oblike prostora, skozi katerega se gibljemo. Vsi ti dejavniki so med seboj prepleteni. Ob\u010dutek premikanja nam daje to, kar vidimo; navidezno gibanje temelji na zunanjih objektih (slika 2). Gibanje samo interpretiramo, kot da se gibljemo glede na obliko okoli\u0161kega prostora. Navidezno gibanje okoli\u0161kih objektov, za katere vemo, da so v resnici pri miru, interpretiramo kot lastno gibanje. Prostor \u010dutimo kot neprekinjeno prostorsko sliko (sekvenco).<\/p>\n
![\"8_2_2\"](\"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-content\/uploads\/olt\/olt_8\/8_2_2.jpg\")
<\/div> Fig. 2: Ob\u010dutek premikanja nam daje to, kar vidimo; navidezno gibanje temelji na zunanjih objektih. Gibanje samo interpretiramo, kot da se gibljemo glede na obliko okoli\u0161kega prostora.\u00a0<\/h6> <\/div><\/div><\/span><\/p>\nVidnega polja ne interpretiramo le kot serijo oddaljenih pogledov ali zbirko objektov v gibanju, temve\u010d tudi kot prostor, kot praznino, skozi katero se lahko gibljemo fizi\u010dno ali pa samo s pogledom.<\/p>\n
Osnovno do\u017eivetje prostora med gibanjem je omejenost in merilo omejenosti. To do\u017eivetje pa lahko spreminjamo na ve\u010d na\u010dinov: s spreminjanjem oblike prostora in njegovih razmerij, s karakterjem obodnih elementov ali objektov v prostoru, z mestom opazovalca \u2026 Opazovalec je lahko nizko spodaj, visoko zgoraj \u2026 Prostor je lahko ozek ali \u0161irok, njegove meje so lahko jasno ali slab\u0161e izra\u017eene. Pogled se lahko odpira naprej ali na stran.<\/p>\n
Formalni parametri gibanja po prostoru<\/h1>\n
S pojmom gibanje ozna\u010dujemo spreminjanje in vsakr\u0161no premikanje. To je lahko fizi\u010dno premikanje \u010dloveka po prostoru ali pa le navidezno premikanje okoli\u0161kih objektov, medtem ko se v resnici spreminja del okolja, ki ga \u010dlovek v dolo\u010denem trenutku opazuje, kot to v svoji knjigi smiselno lo\u010di Appleyard. Lahko bi celo rekli, da je gibanje spreminjanje (menjavanje) okolice na dolo\u010den na\u010din.<\/p>\n
Ko govorimo o gibanju kot takem, lo\u010dimo dve obliki:<\/span><\/p>\nTopolo\u0161ko gibanje<\/h1>\n
je gibanje\/premikanje (mobilis). Z njim v zvezi nujno govorimo tudi o hitrosti. Topolo\u0161ko gibanje je zunaji, fizi\u010dni, kvantitativni aspekt gibanja v prostoru.<\/p>\n
Strukturalno gibanje<\/h1>\n
je gibanje\/spreminjanje (motus). Z njim v zvezi nujno govorimo tudi o variabilnosti organizacije (degradacija). Strukturalno gibanje je notranji, kvalitativni aspekt gibanja v prostoru. Obe obliki gibanja sta med seboj povezani, \u010deprav se zdi, da sta povsem samostojni in neodvisni.<\/p>\n
Z vidika gibanja \u010dloveka po prostoru pa lo\u010dimo tri oblike:<\/span><\/p>\nLastno gibanje<\/h1>\n
\u010dloveka po prostoru prakti\u010dno pomeni premagovanje razdalje in (zvezno) spreminjanje lastnega stoji\u0161\u010da, s \u010dimer se pratki\u010dno premika tudi koordinatno izhodi\u0161\u010de. Dogaja se v realnem prostoru.<\/p>\n
Navidezno gibanje okoli\u0161kih objektov, za katere vemo, da so v resnici pri miru, interpretiramo kot lastno gibanje. Izgleda, kot da se giblje okolica glede na koordinatno izhodi\u0161\u010de, ki je fiksirano. Dogaja se v zaznavnem prostoru.<\/p>\n
Gibanje zaradi spreminjanja smeri pogleda<\/h1>\n
je prakti\u010dno navidezno gibanje, le da je tukaj koordinatno izhodi\u0161\u010de resni\u010dno pri miru.<\/p>\n
Te tri vrste gibanja niso jasno lo\u010dene med seboj. Na primer ob lastnem gibanju vedno do\u017eivljamo \u0161e navidezno gibanje.<\/p>\n
Medtem ko po navideznem gibanju okoli\u0161kih objektov sodimo o gibanju nas samih, je to gibanje samo na sebi tudi u\u017eitek. Ko se gibljemo naprej, objekti pred nami in ob strani razpadejo v dve skupini in zdrsijo ob strani mimo nas ali pa se obra\u010dajo. Navidezno gibanje postane \u0161e posebej zanimivo, ko gledamo objekte v skupinah. Krajinski poudarki se lahko gibljejo glede na zadnji ali prednji plan, lahko so ujeti v premi\u010dni okvir \u2026 Celotno vidno polje se nam lahko zdi v splo\u0161nem bolj umirjeno, ko se bli\u017enji objekti gibljejo pred bolj oddaljenim ozadjem. \u010ce so okoli\u0161ki objekti dale\u010d pro\u010d, \u010de jih je malo ali \u010de se nam ne zdijo pomembni, imamo ob\u010dutek plavanja oziroma lebdenja, podobno kot pri vo\u017enji z avionom (slika 1). Nasprotno, \u010de so okoli\u0161ki objekti blizu in \u010de je poudarkov v okolju veliko, lahko dobimo ob\u010dutek velike hitrosti tudi takrat, ko v resnici potujemo prav po\u010dasi. Ob\u010dasno, ko naredimo oster zavoj (slika 3) oziroma ko je vidno polje pre\u0161\u010dipnjeno (slika 4), lahko dobimo ob\u010dutek velike dinamike, ker se tempo spreminjanja okolice zelo pove\u010da: vrtenje, naglica ali rast. Najbolj stati\u010den od vsega je pogled na objekte, ki so v smeri poti hkrati pa predale\u010d, da bi se lahko med pribli\u017eevanjem ve\u010dali primerno hitro.<\/p>\n
![\"8_2_3\"](\"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-content\/uploads\/olt\/olt_8\/8_2_3.jpg\")
<\/div> Fig. 3: <\/h6> <\/div><\/div> ![\"8_2_4\"](\"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-content\/uploads\/olt\/olt_8\/8_2_4.jpg\")
<\/div> Fig. 4: Ko naredimo oster zavoj oziroma ko je vidno polje pre\u0161\u010dipnjeno, lahko dobimo ob\u010dutek velike dinamike, ker se tempo spreminjanja okolice zelo pove\u010da.\u00a0<\/h6> <\/div><\/div><\/span><\/p>\nDve tretjini vseh stvari in dogodkov, ki jih zaznamo, je naravnost pred nami. Ostala tretjina pa je \u0161e vedno bolj spredaj kot pa ob strani pravokotno na smer gibanja.<\/p>\n
Opredelitev faktorjev, po katerih sodimo o gibanju<\/h1>\nObjekt<\/h1>\n
\u010clovek zazna gibanje tako, da ugotavlja spremembe razmerij med objekti in seboj. Glede na to, kako hitro se spremembe dogajajo, sodi o hitrosti lastnega gibanja. Govorimo o spremembi zaznane velikosti (o merilu), o spremembi oblike in o spremembi razdalje \u010dloveka do objekta.<\/p>\n
V poglavju Elementi prostora smo ugotovili, da zaznamo posebnosti prostora le skozi objekte in da je v na\u0161em primeru smiselno \u0161teti za prostor le tvorbe, ki sledijo direktno iz odnosov med objekti. Ker zaznamo tudi gibanje po prostoru po okoli\u0161kih objektih (to je po telesih, ki dolo\u010dajo prostor), ga bomo definirali, kot smo prej prostor, po znakih teles.<\/p>\n
\u010clovek sodi o lastnem gibanju po elementih, ki prostor konstituirajo. Faktorji kvalitete objekta in hitrost skupaj dolo\u010dajo svojevrstnost (posebnost) gibanja po dolo\u010denem prostoru. Zato lahko zaklju\u010dim, da je do\u017eivljanje gibanja odvisno od kvalitete objektov ob poti.<\/p>\n
Elementi poti<\/h1>\n
Za poljubni del poti v dolo\u010denem prostoru je zna\u010dilna neka sprememba. Ko jo ovrednotimo, lahko dolo\u010dimo njeno vrednost glede na spremembo veznih (pasov) odnosov. S to vrednostjo izrazimo posebnost dolo\u010denega odseka poti v prostoru.\u00a0Lahko re\u010demo, da je vrednost odvisna od opa\u017eenih elementov prostora na odseku poti.<\/span><\/p>\nPrej smo \u017ee ugotovili, da \u010dlovek vrednoti prostor v odnosu do samega sebe. Predvsem je pomembna hitrost, s katero se spreminja velikost razdalje med njim in parom izsekov, kar bi lahko imenovali intenzivnost gibanja. Po analogiji lahko zaklju\u010dimo, da so s potjo (z razmestitvijo objektov ob poti) \u017ee dolo\u010dene karakteristike spreminjanja odnosa \u010dloveka do oboda prostora. Torej je sprememba intenzivnosti funkcija \u00bbspremembe\u00ab kvalitete objekta.<\/p>\n
Ovrednotenje gibanja<\/h1>\n
Najprej bomo obdelali faktorje, ki dolo\u010dajo spremembo kvalitete objekta, jih opisali in opredelili. Opisali bomo faktorje, ki so geometri\u010dne narave, kot so merilo, razdalja in oblika. Sledili jim bodo faktorji, ki vplivajo na spremembo zaznave okolice skupaj s hitrostjo. Na koncu bomo opisali \u0161e faktor pomena. Vrednosti prvih treh bomo dolo\u010dili v obliki kvalitet, vrednosti ostalih pa v obliki dodatnih vrednosti.<\/p>\n
Faktorji kvalitete gibanja<\/h1>\nMerilo<\/h1>\n
Eno najmo\u010dnej\u0161ih vidnih do\u017eivetij je razmerje med opazovalcem in \u0161ir\u0161o okolico, ob\u010dutek, ki ga ima \u010dlovek, ko \u00bbmeri\u00ab prazen prostor. Ta parameter se v glavnih potezah sklada s parametrom velikosti iz poglavja Elementi prostora.<\/p>\n
Ko se gibljemo, se razmerje (merilo) \u010dloveka do elementov objektov navidezno spreminja, zato govorimo o spremembi (prirastku ali pojemku) kvalitete.<\/p>\n
Razdalja<\/h1>\n
Glede na koli\u010dino \u017eelenih detajlov obstaja optimalna razdalja opazovanja. Optimalna razdalja v gledali\u0161\u010du dolo\u010da ceno posameznih vstopnic. V filmu vidimo dramati\u010dno zgodbo po majhni razdalji med igralcem in kamero. Glede na to, kar \u017eelimo povedati, izbiramo med posnetki od blizu in dolgimi gori\u0161\u010dnicami. Enako velja tudi za oblikovanje cestnega prostora, ko je \u00bbvse\u00ab odvisno od oddaljenosti od poti. Predvsem smo pozorni na bli\u017enje objekte, ki se navidezno hitreje gibljejo, kot pa na bolj oddaljene, ki se nam zdijo stati\u010dni (slika 5).<\/p>\n
![\"8_2_5\"](\"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-content\/uploads\/olt\/olt_8\/8_2_5.jpg\")
<\/div> Fig. 5: Predvsem smo pozorni na bli\u017enje objekte, ki se navidezno hitreje gibljejo, kot pa na bolj oddaljene, ki se nam zdijo stati\u010dni.<\/h6> <\/div><\/div><\/span><\/p>\n
Ko se gibljemo, se razdalja med \u010dlovekom in elementi objektov spreminja. Zato govorimo o spremembi (prirastku ali pojemku) kvalitete, ki je obratno enaka spremembi razdalje.<\/p>\n
Ta parameter predstavlja hkrati tudi pot, ki jo opravi \u010dlovek.<\/p>\n
Smer gibanja<\/h1>\n
Pot je mo\u017eno opraviti v kateri koli smeri (je reverzibilna). Kot da bi gledali film enako, \u010de bi ga predvajali naprej ali nazaj. Zato pri prometnem okolju prakti\u010dno ne moremo govoriti o spredaj in o zadaj v absolutnem smislu, temve\u010d le relativno glede na trenutno usmeritev \u010dloveka.<\/p>\n
Matemati\u010dno gledano, ka\u017ee smer predznak kvalitete. \u010ce je namre\u010d predznak +, se objektu pribli\u017eujemo, in se, nasprotno od njega oddaljujemo, ko je predznak \u2014.<\/p>\n
Poleg tega ni nujno, da opravimo vedno celotno pot. Za\u010dnemo in izstopimo lahko tudi na vmesnih to\u010dkah. Zato se mora dati prostorska slika prekiniti.<\/p>\n
Kot\u00a0(oblika \u2014 lega)<\/h1>\n
Gibanje samo interpretiramo, kot da se gibljemo glede na obliko okoli\u0161kega prostora. Ko vidimo neki objekt ves \u010das pod istim kotom, zaklju\u010dimo, da se gibljemo naravnost. Ko pa se ta kot spreminja, zaklju\u010dimo, da se gibljemo okoli.
\n\u010ce bi se dogovorili, v kateri smeri merimo kot , bi lahko tudi tukaj govorili o smeri; v kateri smeri se giblje \u010dlovek okoli objekta.<\/p>\n
Hitrost<\/h1>\n
Do\u017eivetje se spreminja s hitrostjo premikanja. Premikanje z dolo\u010deno hitrostjo je lahko na\u010din, kako vzpostavimo z okoljem nov odnos. Neka odprtina je lahko pri veliki hitrosti dobro \u010ditljiva, medtem ko je pri po\u010dasnem gibanju brezobli\u010dna, oziroma se nam ena in ista odprtina zdi pri veliki hitrosti prav majhna, med tem ko je pri majhni hitrosti primerno velika.<\/p>\n
Z nara\u0161\u010danjem hitrosti se vidno polje o\u017ei. Bli\u017enji objekti \u00bbgrejo\u00ab hitreje mimo nas in pogled se ustavi na nekoliko bolj umirjenih (bolj oddaljenih) objektih.<\/p>\n
Hitrost lahko nevtralizira neskladanje med \u010dlovekom in njegovo okolico. Nasprotno do\u017eivetje se zgodi, ko se nam pokvari avtomobil na avtocesti in moramo naprej pe\u0161. Tedaj je merilo popolnoma izgubljeno. Torej vpliva hitrost na zaznavanje merila tako, da rezultat zaznave ni enak rezultatu meritve.<\/p>\n
Ritem<\/h1>\n
Tempo in ritem sta jedro vsake prostorske slike. Tempo pozornosti, izgleda, je kazalec kvalitete poti. Kjer je tempo hiter, smo osredoto\u010deni bolj na pot samo, kjer pa je po\u010dasen, imamo \u010das, da gledamo \u0161e levo in desno in smo pozorni tudi na bolj oddaljene objekte. Prvi primer je do\u017eivetje naglice, prisiljene pozornosti in napetosti, drugi pa po\u010dasnega \u00bblebdenja\u00ab.<\/p>\n
Barva\u00a0\u2014 osvetlitev, tekstura, opti\u010dna tesnsot\u00a0(prosojnost)<\/h1>\n
Prostorsko sliko ustvarja veliko elementov. Najbolj smo pozorni na pot samo; na barvo in teksturo same povr\u0161ine tal, na obliko in ritem objektov na samem robu poti. Najve\u010d vidnega polja zapolnijo tla in nebo. Zelo so pomembni tudi detajli, ki so nam blizu ob poti: tekstura povr\u0161in, ritmi in sprememba povr\u0161ine tal. Vse to pove\u010duje ob\u010dutek hitrosti gibanja glede na bli\u017eino oziroma oddaljenost in frekvenco. Kvaliteta lu\u010di neposredno dolo\u010da intenzivnost videnja barve, teksture, gibanj, obrisov, \u2026 Pogled proti soncu poudari silhuete in je povsem druga\u010den, kot \u010de sije sonce s strani; takrat postanejo vidne teksture in detajli. Z umetno lu\u010djo se da usmerjati pozornost, spreminjati navidezno obliko prostora. \u017de samo z lu\u010djo je mo\u017eno oblikovati prostorske slike. Pono\u010di lahko izginejo sicer pomembni krajinski poudarki in dogodki in vse skupaj dobi videz pomirjujo\u010de enotnosti. Lahko pa se ustvari celo popolnoma nov svet lu\u010di.<\/p>\n
Ta u\u010dinkovanja zajamemo s faktorji kvalitete povr\u0161ine elementa objekta. Ti dodatno vplivajo na zaznavo hitrosti s tem, ko vplivajo na opti\u010dno spremembo velikosti ploskve, oziroma s tem, ko njihovo menjavanje ustvarja ritem.<\/p>\n
Barva in tekstura vplivata na zaznavo hitrosti prek opti\u010dne spremembe velikosti in razdalje. Opti\u010dna tesnost (prosojnost) pa vpliva na zaznavo hitrosti skozi spremembo velikosti prostora.<\/p>\n
Pomen<\/h1>\n
Nujno potrebne so tudi tiste setavine okolja, ki jih vidna okolica sama ne more izraziti. Prikli\u010de pa jih na\u0161a splo\u0161na sposobnost, da dopolnimo vsako delno zaznavo ali spoznanje v celoto, ko prikli\u010demo manjkajo\u010de iz spomina.<\/p>\n
Kon\u010dno \u017eeli najti popotnik pomene stvari, ki jih vidi;\u00a0<\/span>\u017eeli povezati vidne objekte z vedenjem in pomeni v svojih mislih. Turisti vidijo okolico s sve\u017eimi o\u010dmi in je ne povezujejo pretirano z osebnimi ob\u010dutki in pomeni, ker so zaposleni z orientacijo. Vsakodnevni popotnik pa ni tako pozoren do \u0161ir\u0161ega okolja (krajine), ker ga \u017ee pozna. Njegov pogled zajeme le ozek kot naravnost pred seboj in je usmerjen predvsem na dogodke na poti sami.<\/p>\n\u010ce je v okolici veliko objektov, ki jih spoznamo za pomembne, je zaznana hitrost ve\u010dja. Lahko bi rekli, da je zaznana hitrost odvisna od \u00bbgostote\u00ab pomenov v okolju.<\/p>\n
\u010ce uporabimo vse te faktorje, je glavni kreativni problem oblikovanja poti oblikovanje posami\u010dnih prostorskih slik samih. Glavno je, da obdr\u017eimo kontinuiteto znotraj razvijanja, kontrastiranja materiala. \u017de sama pot je dokaj\u0161nje zagotovilo kontinuitete, vendar mora biti podprta s sosledjem prostorov, gibanj, orientacije in pomenov, ki morajo biti videti kot deli povezane celote.<\/p>\n
Izgleda, kot da obstaja optimalni red velikosti za \u010dasovni interval med mo\u017enimi vtisi, ker dolgi intervali povzro\u010dajo dolgo\u010dasje, kratki pa napetost in zmedo. Torej mora imeti pot osnovni utrip, pravo frekvenco.<\/p>\n
\u010ce bi pridru\u017eili podobnim potem podobne ritme pozornosti in optimalni red velikosti, bi popotnik vedel, kdaj lahko kaj pri\u010dakuje. Pri\u010dakovanje oziroma nepri\u010dakovanje je kompozicijsko (kreativno) eden klju\u010dnih faktorjev. Pri\u010dakovanje je red (predvidevanje), varnost; pa tudi dolgo\u010dasje in monotonija. Nasprotno pa je nepri\u010dakovanje nered, presene\u010denje, zmeda; pa tudi zanimanje in vznemirjenje.<\/p>\n
Rezultat gibanja \u2014 pot<\/h1>\n
Gibanje v prostoru prakti\u010dno pomeni premagovanje razdalje (lahko le navidezno) in prestopanje \u00bbiz ene prostorske slike v drugo\u00ab. Pri tem opravimo pot, ki je enaka spremembi razdalje med \u010dlovekom in objektom.<\/p>\n
Ob\u010dutek gibanja po prostoru je sestavljen iz posameznih prostorskih slik, kot zaporedja diapozitivov. Ko jih nanizamo zaporedno, dobimo nekak\u0161no predstavo o na\u0161em celotnem gibanju.<\/p>\n
\u010clovek sicer pozna splo\u0161no vrednost (ob\u010dutek) prostora, ki se je nalo\u017eil vanj \u010dlovekivno, glede na njegovo osebnost in okoli\u0161\u010dine, ko se je gibal po prostoru. Toda vsako mesto prostora je posebno. Gre za recipro\u010dno korelacijo spreminjajo\u010dega se delovanja ve\u010d opredelitev (usmeritev) na eno in isto stoji\u0161\u010de. Zato tudi mislimo, ko govorimo o stoji\u0161\u010dih, vedno le na prostorsko \u2014 posebna stoji\u0161\u010da. Vsako tako stoji\u0161\u010de pa je hkrati tudi to\u010dka, kjer se nahaja \u010dlovek v dolo\u010denem trenutku.<\/p>\n
Vrednost (karakter) na\u0161e poti je torej rezultat posebnosti delov prostora. Da bi dobili odnose med vrednostmi posameznih vrednotenj prostorskih delov, si predstavljajmo prostor, poln ljudi. Glede na posami\u010dne razli\u010dne reakcije dobimo so\u010dasno vtise, ki bi jih dobil posameznik postopno, ko bi obiskal vsa ta razli\u010dna mesta.<\/p>\n
Opis poti, ki ga zapisuje navigator v dnevnik, je sestavljen iz podatkov o legi v dolo\u010denem trenutku. S takim opisom je podana pot le pribli\u017eno, ker pa\u010d gibanje med posameznimi zabele\u017ekami ni opisano. \u010ce bi hoteli biti natan\u010dni, bi morali opisati gibanje prav v vsakem trenutku. Tak natan\u010den dnevnik bi za vsak trenutek v \u010dasu, ko je gibanje trajalo, imel zapis lege \u010dloveka v danem ternutku. To bi bila popolna preslikava \u010dasovnega intervala v mno\u017eico to\u010dk na ploskvi, po kateri se je \u010dlovek gibal.<\/p>\n
V dolo\u010denem \u010dasu (pri dolo\u010deni hitrosti) smo sposobni zaznati le omejeno \u0161tevilo prostorskih slik. Pomeni, da potrebujemo za zaznavo ene prostorske slike \u010das dt. Vemo, na primer, da je \u010dlovek sposoben zaznati 18 barvnih dra\u017eljajev v sekundi. S poskusi pa bi lahko ugotovili, kak\u0161en \u010das potrebujemo, da zaznamo obi\u010dajno prostorsko sliko v celoti.<\/p>\n
Ker pa se vseskozi ukvarjamo z razdaljo, poskusimo tudi tukaj ugotoviti, kak\u0161no razdaljo, bolje dol\u017eino poti, je opravil \u010dlovek. Navigator izra\u010duna razdaljo med pari posameznih to\u010dk, in te razdalje na koncu se\u0161teje. Gostej\u0161e ko so to\u010dke, bolj\u0161i je izra\u010dun dol\u017eine poti (\u00bbrazdalje med za\u010detno in kon\u010dno to\u010dko poti\u00ab). To prakti\u010dno pomeni, ker se nikdar ne gibljemo povsem naravnost, da je razdalja para to\u010dk vedno manj\u0161a od dejanske dol\u017eine poti med njima.<\/p>\n
\u010clovek interpretira svoje lastno gibanje predvsem po navideznem gibanju okolice, to je po navideznem gibanju elementov objektov df. Rekli smo \u017ee, da je pot s enaka kar spremembi razdalje med \u010dlovekom in objektom ld. Torej bi lahko vzeli namesto to\u010dk na\u0161e poti (tira) samih kar referen\u010dne to\u010dke v obliki elementov objektov. Tako bi izena\u010dili dol\u017eino na\u0161e poti s premagano \u00bbrazdaljo\u00ab med objekti. To pa je, prakti\u010dno gledano, tudi tista razdalja, ki jo \u017eelimo opraviti. Gibanje (promet) izvira iz objektov in se kon\u010dno k objektom (v objekte) tudi zliva.<\/p>\n
Orientiranje v prostoru<\/h1>\n
Prostor se za\u010dne pred telesom (\u010dlovekom). Prostora za seboj se sicer tudi zavedamo, saj smo ga prej ovrednotili in si ga zapomnili, vendar v danem trenutku deluje na nas le psihi\u010dno. \u010ce ho\u010demo zamenjati ti dve vrednosti v smislu ene in iste osnovne smeri, moramo telo obrniti za 180\u00b0.<\/p>\n
Poznavanje posebnosti \u010dlovekivne opredelitve prostora je klju\u010dno tako pri objektivnem opredeljevanju prostora kakor tudi pri odgovarjajo\u010dih izravnavah pri korekturah prostora.<\/p>\n
Najprej razdelimo prostor na dele; pri tem sprva \u0161e ne upo\u0161tevamo vi\u0161ine. Razdelimo prostor na prednji in zadnji plan ter levo in desno stran. \u010ce projiciramo ti dve delitvi eno prek druge, dobimo tloris prostora, ki je \u017ee ovrednoten. Ovrednoten zato, ker predstavljajo prednji in zadnji plan ter leva in desna stran realne vrednosti. Poleg tega pa lo\u010dimo v prostoru \u0161e sredino med prednjim in zadnjim planom ter sredino med levo in desno stranjo. Tako smo uvedli \u0161e srednje vrednosti. Te srednje vrednosti same dajo (za sedaj \u0161e) ravninski (sredinski) kri\u017e. Ko pa uvedemo \u0161e mero (merilo), dobimo nekak\u0161en kartezi\u010dni koordinatni sistem. Na tem mestu bi \u017eelel opozoriti na dva posebna primera tlorisov: na vzdol\u017eni in pre\u010dni tloris. V prvem primeru manjka sredina med prednjim in zadnjim planom, v drugem primeru pa manjka sredina med levo in desno stranjo. Zato v teh dveh primerih govorimo o prostorih, ki so \u00bbenorazse\u017eni\u00ab.<\/p>\n
Da bi se v prostoru orientirali, smo polo\u017eili \u010dez tloris raster, ki lo\u010di prednji plan od zadnjega in levo stran od desne. Ko pa smo uvedli \u0161e sredino, smo dobili sredinski kri\u017e. Prakti\u010dno gledano, pa opredeli prostor \u0161ele \u010dlovek, ko dolo\u010di smeri v prostoru: \u010dlovek projicira prostorski raster v prostor z izhodi\u0161\u010dem v svojem lastnem stoji\u0161\u010du. Pri tem je nujno, da lo\u010dimo med absolutno (splo\u0161no) opredelitvijo prostora in \u010dlovekivno (dejansko) opredelitvijo v prostoru. Primer: ko gledamo avtomobil od zadaj, je zadnji del v prednjem planu, prednji del pa v zadnjem planu. V smislu splo\u0161ne opredelitve je prednji del vedno spredaj.<\/p>\n
Obi\u010dajno so ograde pomembni kazalci (vrednotenja) objektivne velikosti prostora spredaj \u2014 zadaj in levo \u2014 desno. Rekli smo \u017ee, da posameznik vrednoti prostor po vtisu razdalj. Linearno lahko lo\u010dimo \u0161tiri razli\u010dne ob\u010dutke razdalje. Kar imenujemo ob\u010dutek prostora, je rezultanta posameznih vtisov, ki jih vodijo ponovno zbujene sledi spomina. Dve od \u0161tirih glavnih oblik vrednotenja razdalje sta prijetni, dve pa neprijetni. Prijetni sta ograjenost in prostost gibanja, neprijetni pa utesnjenost in izgubljenost. \u010ce potenciramo ograjenost, pridemo do negativne vrednosti, utesnjenosti, \u010de prekora\u010dimo prostost gibanja, pa pridemo do negativne vrednosti izgubljenosti v prostoru. Absolutnih vrednosti v obliki \u0161tevil pa\u010d ne moremo podati, ker na te vtise vrednosti deluje preve\u010d razli\u010dnih dejavnikov (na primer klima).<\/p>\n
Ker pa ima prostor vi\u0161ino, lahko dodamo \u0161e peto vrednost, in sicer nedosegljivost z zgornjimi okon\u010dinami.<\/p>\n
Tri osnovne smeri v prostoru<\/h1>\n
Tako v zaprtem, kot tudi v odprtem prostoru lo\u010dimo tri osnovne smeri: smer prednji plan \u2014 sredina \u2014 zadnji plan, smer levo \u2014 sredina \u2014 desno in smer spodaj \u2014 vi\u0161ina glave \u2014 zgoraj.<\/p>\n
Smer prednji plan\u00a0\u2014 sredina\u00a0\u2014\u00a0zadnji plan<\/h1>\n
To je glavna smer napredovanja. Je najpomembnej\u0161a za ob\u010dutek in vrednotenje razdalje sploh. Razdaljo med \u010dlovekom in \u010delno steno ozna\u010dimo kot kriti\u010dno prostorsko razdaljo. V \u017eivalskem svetu velja gibanje naprej za napredovanje, gibanje nazaj pa za umikanje. \u00bbKar se giblje, dose\u017ee toliko prostora, kot ga hkrati zapusti (izgubi)\u00ab (Leonardo da Vinci). Ko zavzemamo prostor, pade pogled najprej na zadnji plan. Tudi oko, ki \u0161e ni prilagojeno, je \u00bbnastavljeno\u00ab na dale\u010d.<\/p>\n
V prednji plan postavljamo noge, prednji plan je pogosto most v prostor. Od tod imamo pregled. V prednjem planu se odlo\u010damo, ali bomo z gibanjem napredovali ali se bomo obrnili, medtem ko se zadnji plan pasivno zaklju\u010duje ali pa se izgublja v daljavi v nevidnem. S to smerjo pogosto mislimo tudi na tok \u010dasa; namre\u010d gibanje naprej je hkrati tudi gibanje v prihodnost. Za nekatere, na primer za Oswalda Spenglerja, je to tudi edina prava dimenzija prostora.<\/p>\n
Smer levo\u00a0\u2014 sredina\u00a0\u2014 deseo<\/h1>\n
\u010cutna in vidna funkcija se pri zaznavanju dopolnjujeta. O\u010di gledajo naprej, medtem ko so noge in roke v neposrednem stiku z okoli\u0161kimi ploskvami. Leva in desna smer imata razli\u010dne pomene, glede na to, ali je \u010dlovek desni\u010dar ali levi\u010dar, oziroma v kak\u0161nem kulturnem okolju \u010dlovek \u017eivi. Desni\u010dar se na primer z obratom na levo zapira in umika, i\u0161\u010de za\u0161\u010dito, medtem ko se z obratom na desno odpira in deluje. Na levi i\u0161\u010de kritje, ker je z levo manj okreten, na desni pa \u017eeli odprtost, da ima dovolj prostora za delovanje.<\/p>\n
Smer spodaj\u00a0\u2014 vi\u0161ina glave\u00a0\u2014\u00a0zgoraj<\/h1>\n
\u010clovek se orientira v smeri spodaj \u2014 zgoraj iz vi\u0161ine o\u010di do tal in do stropa. Zaradi njegove pokon\u010dne dr\u017ee je zanj razdalja od spodaj do zgoraj zelo pomembna. Je pa odvisna od polo\u017eaja telesa: le\u017eanje, kle\u010danje, \u010depenje, sedenje in stanje spreminjajo po eni strani razdaljo med tlemi in glavo, po drugi strani pa razdaljo med glavo in stropom.<\/p>\n
Oblika prostora<\/h1>\n
Oblika prostora je odvisna od velikosti in polo\u017eaja sten. \u010ce raz\u0161irimo prostor le v eni smeri, dobimo tipi\u010dne prostorske pojave. \u010ce ga raz\u0161irimo le v smeri prednji plan \u2014 sredina \u2014 zadnji plan, pridemo do pojava hodnika. \u010ce pa ga raz\u0161irimo v smeri leva stran \u2014 sredina \u2014 desna stran, dobimo pojav tribune. Ko ga raz\u0161irimo v smeri spodaj \u2014 vi\u0161ina glave \u2014 zgoraj, dobimo pojav ja\u0161ka. V naravi bi govorili o meji prepadnega roba in globeli.<\/p>\n
Delovanje teh pojavov ni odvisno le od oblike prostora samega, temve\u010d predvsem od na\u0161ega polo\u017eaja v prostoru oziroma od na\u0161ega gibanja po njem. Pojav hodnika ali spremembe do\u017eivimo, ko prehodimo tribuno po\u010dez, pojav tribune ali prepadnega roba, ko slonimo na okenski polici, na ograji balkona ali pa \u017ee kar na stopnici. Pojav ja\u0161ka ali globeli do\u017eivimo, ko smo v vogalu ali pa tesno ob steni.<\/p>\n
Nekaj prav posebnega do\u017eivimo v okroglem prostoru, \u0161e posebej, ko je ta pokrit s kupolo. Vodoravne razse\u017enosti postanejo vpra\u0161ljive in v nekem smislu postane vpra\u0161ljiva tudi pokon\u010dna razse\u017enost. Obodne stene opazovalec zanemari in pokon\u010dna os prevladuje zaradi posebne pomembnosti osrednjega dela prostora. V takem prostoru se postavijo opazovalci kar sami od sebe v koncentri\u010dnih krogih, ker jim tako narekuje oblika obodnih sten, in opazujejo tiste, ki so v sredini. \u010cloveku v sredini ostanejo samo tri mo\u017enosti: da ga vsi gledajo, da se razkazuje in da razmi\u0161lja. Ve\u010dinoma nih\u010de ne zdr\u017ei dolgo v sredini in se prej ali slej umakne na rob.<\/p>\n
Poudarimo \u0161e enkrat, da ima vsak topos prostora neko \u00bbobjektivno\u00ab (od nas neodvisno) vsebino, saj povzro\u010da v \u010dlove\u0161kem telesu sebi lastne ob\u010dutke (npr. spodaj, zgoraj, globoko, pokon\u010dno, spredaj, v sredini ipd.). Seveda pa so ti elementarni ob\u010dutki v osebnem do\u017eivljanju lahko razli\u010dno vrednoteni, \u010dlove\u0161ko predzna\u010deni. Najbr\u017e pa obmo\u010dja prostora nimajo docela \u00bbtak\u0161nih vrednosti (pomenov), kot jim jih da vsak posameznik v prostoru posebej\u00ab.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
8. predavanje\u00a0\u2014\u00a0povzetek Perceptivna realizacija prostora Gibanje \u2014 merilo Poskusimo ugotoviti, kako se \u010dlovek orientira v prostoru. Glede na to, da vrednoti prostor predvsem po razdaljah (velikostih), moramo odkriti, katere lastnosti \u00bbrazdalje\u00ab uporabljamo v preprostih primerih. \u010ce bomo ravnali tako, da se bomo sklicevali le na te lastnosti, \u00bbni\u010d\u00ab pa na naravo elementov, s katerimi delamo, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":28,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-298","page","type-page","status-publish","hentry"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/P6QMb6-4O","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/298","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=298"}],"version-history":[{"count":16,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/298\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2809,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/298\/revisions\/2809"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=298"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
<\/div>Fig. 2: Ob\u010dutek premikanja nam daje to, kar vidimo; navidezno gibanje temelji na zunanjih objektih. Gibanje samo interpretiramo, kot da se gibljemo glede na obliko okoli\u0161kega prostora.\u00a0<\/h6> <\/div><\/div><\/span><\/p>\nVidnega polja ne interpretiramo le kot serijo oddaljenih pogledov ali zbirko objektov v gibanju, temve\u010d tudi kot prostor, kot praznino, skozi katero se lahko gibljemo fizi\u010dno ali pa samo s pogledom.<\/p>\n
Osnovno do\u017eivetje prostora med gibanjem je omejenost in merilo omejenosti. To do\u017eivetje pa lahko spreminjamo na ve\u010d na\u010dinov: s spreminjanjem oblike prostora in njegovih razmerij, s karakterjem obodnih elementov ali objektov v prostoru, z mestom opazovalca \u2026 Opazovalec je lahko nizko spodaj, visoko zgoraj \u2026 Prostor je lahko ozek ali \u0161irok, njegove meje so lahko jasno ali slab\u0161e izra\u017eene. Pogled se lahko odpira naprej ali na stran.<\/p>\n
Formalni parametri gibanja po prostoru<\/h1>\n
S pojmom gibanje ozna\u010dujemo spreminjanje in vsakr\u0161no premikanje. To je lahko fizi\u010dno premikanje \u010dloveka po prostoru ali pa le navidezno premikanje okoli\u0161kih objektov, medtem ko se v resnici spreminja del okolja, ki ga \u010dlovek v dolo\u010denem trenutku opazuje, kot to v svoji knjigi smiselno lo\u010di Appleyard. Lahko bi celo rekli, da je gibanje spreminjanje (menjavanje) okolice na dolo\u010den na\u010din.<\/p>\n
Ko govorimo o gibanju kot takem, lo\u010dimo dve obliki:<\/span><\/p>\nTopolo\u0161ko gibanje<\/h1>\n
je gibanje\/premikanje (mobilis). Z njim v zvezi nujno govorimo tudi o hitrosti. Topolo\u0161ko gibanje je zunaji, fizi\u010dni, kvantitativni aspekt gibanja v prostoru.<\/p>\n
Strukturalno gibanje<\/h1>\n
je gibanje\/spreminjanje (motus). Z njim v zvezi nujno govorimo tudi o variabilnosti organizacije (degradacija). Strukturalno gibanje je notranji, kvalitativni aspekt gibanja v prostoru. Obe obliki gibanja sta med seboj povezani, \u010deprav se zdi, da sta povsem samostojni in neodvisni.<\/p>\n
Z vidika gibanja \u010dloveka po prostoru pa lo\u010dimo tri oblike:<\/span><\/p>\nLastno gibanje<\/h1>\n
\u010dloveka po prostoru prakti\u010dno pomeni premagovanje razdalje in (zvezno) spreminjanje lastnega stoji\u0161\u010da, s \u010dimer se pratki\u010dno premika tudi koordinatno izhodi\u0161\u010de. Dogaja se v realnem prostoru.<\/p>\n
Navidezno gibanje okoli\u0161kih objektov, za katere vemo, da so v resnici pri miru, interpretiramo kot lastno gibanje. Izgleda, kot da se giblje okolica glede na koordinatno izhodi\u0161\u010de, ki je fiksirano. Dogaja se v zaznavnem prostoru.<\/p>\n
Gibanje zaradi spreminjanja smeri pogleda<\/h1>\n
je prakti\u010dno navidezno gibanje, le da je tukaj koordinatno izhodi\u0161\u010de resni\u010dno pri miru.<\/p>\n
Te tri vrste gibanja niso jasno lo\u010dene med seboj. Na primer ob lastnem gibanju vedno do\u017eivljamo \u0161e navidezno gibanje.<\/p>\n
Medtem ko po navideznem gibanju okoli\u0161kih objektov sodimo o gibanju nas samih, je to gibanje samo na sebi tudi u\u017eitek. Ko se gibljemo naprej, objekti pred nami in ob strani razpadejo v dve skupini in zdrsijo ob strani mimo nas ali pa se obra\u010dajo. Navidezno gibanje postane \u0161e posebej zanimivo, ko gledamo objekte v skupinah. Krajinski poudarki se lahko gibljejo glede na zadnji ali prednji plan, lahko so ujeti v premi\u010dni okvir \u2026 Celotno vidno polje se nam lahko zdi v splo\u0161nem bolj umirjeno, ko se bli\u017enji objekti gibljejo pred bolj oddaljenim ozadjem. \u010ce so okoli\u0161ki objekti dale\u010d pro\u010d, \u010de jih je malo ali \u010de se nam ne zdijo pomembni, imamo ob\u010dutek plavanja oziroma lebdenja, podobno kot pri vo\u017enji z avionom (slika 1). Nasprotno, \u010de so okoli\u0161ki objekti blizu in \u010de je poudarkov v okolju veliko, lahko dobimo ob\u010dutek velike hitrosti tudi takrat, ko v resnici potujemo prav po\u010dasi. Ob\u010dasno, ko naredimo oster zavoj (slika 3) oziroma ko je vidno polje pre\u0161\u010dipnjeno (slika 4), lahko dobimo ob\u010dutek velike dinamike, ker se tempo spreminjanja okolice zelo pove\u010da: vrtenje, naglica ali rast. Najbolj stati\u010den od vsega je pogled na objekte, ki so v smeri poti hkrati pa predale\u010d, da bi se lahko med pribli\u017eevanjem ve\u010dali primerno hitro.<\/p>\n
<\/div> Fig. 3: <\/h6> <\/div><\/div> <\/div> Fig. 4: Ko naredimo oster zavoj oziroma ko je vidno polje pre\u0161\u010dipnjeno, lahko dobimo ob\u010dutek velike dinamike, ker se tempo spreminjanja okolice zelo pove\u010da.\u00a0<\/h6> <\/div><\/div><\/span><\/p>\nDve tretjini vseh stvari in dogodkov, ki jih zaznamo, je naravnost pred nami. Ostala tretjina pa je \u0161e vedno bolj spredaj kot pa ob strani pravokotno na smer gibanja.<\/p>\n
Opredelitev faktorjev, po katerih sodimo o gibanju<\/h1>\nObjekt<\/h1>\n
\u010clovek zazna gibanje tako, da ugotavlja spremembe razmerij med objekti in seboj. Glede na to, kako hitro se spremembe dogajajo, sodi o hitrosti lastnega gibanja. Govorimo o spremembi zaznane velikosti (o merilu), o spremembi oblike in o spremembi razdalje \u010dloveka do objekta.<\/p>\n
V poglavju Elementi prostora smo ugotovili, da zaznamo posebnosti prostora le skozi objekte in da je v na\u0161em primeru smiselno \u0161teti za prostor le tvorbe, ki sledijo direktno iz odnosov med objekti. Ker zaznamo tudi gibanje po prostoru po okoli\u0161kih objektih (to je po telesih, ki dolo\u010dajo prostor), ga bomo definirali, kot smo prej prostor, po znakih teles.<\/p>\n
\u010clovek sodi o lastnem gibanju po elementih, ki prostor konstituirajo. Faktorji kvalitete objekta in hitrost skupaj dolo\u010dajo svojevrstnost (posebnost) gibanja po dolo\u010denem prostoru. Zato lahko zaklju\u010dim, da je do\u017eivljanje gibanja odvisno od kvalitete objektov ob poti.<\/p>\n
Elementi poti<\/h1>\n
Za poljubni del poti v dolo\u010denem prostoru je zna\u010dilna neka sprememba. Ko jo ovrednotimo, lahko dolo\u010dimo njeno vrednost glede na spremembo veznih (pasov) odnosov. S to vrednostjo izrazimo posebnost dolo\u010denega odseka poti v prostoru.\u00a0Lahko re\u010demo, da je vrednost odvisna od opa\u017eenih elementov prostora na odseku poti.<\/span><\/p>\nPrej smo \u017ee ugotovili, da \u010dlovek vrednoti prostor v odnosu do samega sebe. Predvsem je pomembna hitrost, s katero se spreminja velikost razdalje med njim in parom izsekov, kar bi lahko imenovali intenzivnost gibanja. Po analogiji lahko zaklju\u010dimo, da so s potjo (z razmestitvijo objektov ob poti) \u017ee dolo\u010dene karakteristike spreminjanja odnosa \u010dloveka do oboda prostora. Torej je sprememba intenzivnosti funkcija \u00bbspremembe\u00ab kvalitete objekta.<\/p>\n
Ovrednotenje gibanja<\/h1>\n
Najprej bomo obdelali faktorje, ki dolo\u010dajo spremembo kvalitete objekta, jih opisali in opredelili. Opisali bomo faktorje, ki so geometri\u010dne narave, kot so merilo, razdalja in oblika. Sledili jim bodo faktorji, ki vplivajo na spremembo zaznave okolice skupaj s hitrostjo. Na koncu bomo opisali \u0161e faktor pomena. Vrednosti prvih treh bomo dolo\u010dili v obliki kvalitet, vrednosti ostalih pa v obliki dodatnih vrednosti.<\/p>\n
Faktorji kvalitete gibanja<\/h1>\nMerilo<\/h1>\n
Eno najmo\u010dnej\u0161ih vidnih do\u017eivetij je razmerje med opazovalcem in \u0161ir\u0161o okolico, ob\u010dutek, ki ga ima \u010dlovek, ko \u00bbmeri\u00ab prazen prostor. Ta parameter se v glavnih potezah sklada s parametrom velikosti iz poglavja Elementi prostora.<\/p>\n
Ko se gibljemo, se razmerje (merilo) \u010dloveka do elementov objektov navidezno spreminja, zato govorimo o spremembi (prirastku ali pojemku) kvalitete.<\/p>\n
Razdalja<\/h1>\n
Glede na koli\u010dino \u017eelenih detajlov obstaja optimalna razdalja opazovanja. Optimalna razdalja v gledali\u0161\u010du dolo\u010da ceno posameznih vstopnic. V filmu vidimo dramati\u010dno zgodbo po majhni razdalji med igralcem in kamero. Glede na to, kar \u017eelimo povedati, izbiramo med posnetki od blizu in dolgimi gori\u0161\u010dnicami. Enako velja tudi za oblikovanje cestnega prostora, ko je \u00bbvse\u00ab odvisno od oddaljenosti od poti. Predvsem smo pozorni na bli\u017enje objekte, ki se navidezno hitreje gibljejo, kot pa na bolj oddaljene, ki se nam zdijo stati\u010dni (slika 5).<\/p>\n
<\/div> Fig. 5: Predvsem smo pozorni na bli\u017enje objekte, ki se navidezno hitreje gibljejo, kot pa na bolj oddaljene, ki se nam zdijo stati\u010dni.<\/h6> <\/div><\/div><\/span><\/p>\n
Ko se gibljemo, se razdalja med \u010dlovekom in elementi objektov spreminja. Zato govorimo o spremembi (prirastku ali pojemku) kvalitete, ki je obratno enaka spremembi razdalje.<\/p>\n
Ta parameter predstavlja hkrati tudi pot, ki jo opravi \u010dlovek.<\/p>\n
Smer gibanja<\/h1>\n
Pot je mo\u017eno opraviti v kateri koli smeri (je reverzibilna). Kot da bi gledali film enako, \u010de bi ga predvajali naprej ali nazaj. Zato pri prometnem okolju prakti\u010dno ne moremo govoriti o spredaj in o zadaj v absolutnem smislu, temve\u010d le relativno glede na trenutno usmeritev \u010dloveka.<\/p>\n
Matemati\u010dno gledano, ka\u017ee smer predznak kvalitete. \u010ce je namre\u010d predznak +, se objektu pribli\u017eujemo, in se, nasprotno od njega oddaljujemo, ko je predznak \u2014.<\/p>\n
Poleg tega ni nujno, da opravimo vedno celotno pot. Za\u010dnemo in izstopimo lahko tudi na vmesnih to\u010dkah. Zato se mora dati prostorska slika prekiniti.<\/p>\n
Kot\u00a0(oblika \u2014 lega)<\/h1>\n
Gibanje samo interpretiramo, kot da se gibljemo glede na obliko okoli\u0161kega prostora. Ko vidimo neki objekt ves \u010das pod istim kotom, zaklju\u010dimo, da se gibljemo naravnost. Ko pa se ta kot spreminja, zaklju\u010dimo, da se gibljemo okoli.
\n\u010ce bi se dogovorili, v kateri smeri merimo kot , bi lahko tudi tukaj govorili o smeri; v kateri smeri se giblje \u010dlovek okoli objekta.<\/p>\n
Hitrost<\/h1>\n
Do\u017eivetje se spreminja s hitrostjo premikanja. Premikanje z dolo\u010deno hitrostjo je lahko na\u010din, kako vzpostavimo z okoljem nov odnos. Neka odprtina je lahko pri veliki hitrosti dobro \u010ditljiva, medtem ko je pri po\u010dasnem gibanju brezobli\u010dna, oziroma se nam ena in ista odprtina zdi pri veliki hitrosti prav majhna, med tem ko je pri majhni hitrosti primerno velika.<\/p>\n
Z nara\u0161\u010danjem hitrosti se vidno polje o\u017ei. Bli\u017enji objekti \u00bbgrejo\u00ab hitreje mimo nas in pogled se ustavi na nekoliko bolj umirjenih (bolj oddaljenih) objektih.<\/p>\n
Hitrost lahko nevtralizira neskladanje med \u010dlovekom in njegovo okolico. Nasprotno do\u017eivetje se zgodi, ko se nam pokvari avtomobil na avtocesti in moramo naprej pe\u0161. Tedaj je merilo popolnoma izgubljeno. Torej vpliva hitrost na zaznavanje merila tako, da rezultat zaznave ni enak rezultatu meritve.<\/p>\n
Ritem<\/h1>\n
Tempo in ritem sta jedro vsake prostorske slike. Tempo pozornosti, izgleda, je kazalec kvalitete poti. Kjer je tempo hiter, smo osredoto\u010deni bolj na pot samo, kjer pa je po\u010dasen, imamo \u010das, da gledamo \u0161e levo in desno in smo pozorni tudi na bolj oddaljene objekte. Prvi primer je do\u017eivetje naglice, prisiljene pozornosti in napetosti, drugi pa po\u010dasnega \u00bblebdenja\u00ab.<\/p>\n
Barva\u00a0\u2014 osvetlitev, tekstura, opti\u010dna tesnsot\u00a0(prosojnost)<\/h1>\n
Prostorsko sliko ustvarja veliko elementov. Najbolj smo pozorni na pot samo; na barvo in teksturo same povr\u0161ine tal, na obliko in ritem objektov na samem robu poti. Najve\u010d vidnega polja zapolnijo tla in nebo. Zelo so pomembni tudi detajli, ki so nam blizu ob poti: tekstura povr\u0161in, ritmi in sprememba povr\u0161ine tal. Vse to pove\u010duje ob\u010dutek hitrosti gibanja glede na bli\u017eino oziroma oddaljenost in frekvenco. Kvaliteta lu\u010di neposredno dolo\u010da intenzivnost videnja barve, teksture, gibanj, obrisov, \u2026 Pogled proti soncu poudari silhuete in je povsem druga\u010den, kot \u010de sije sonce s strani; takrat postanejo vidne teksture in detajli. Z umetno lu\u010djo se da usmerjati pozornost, spreminjati navidezno obliko prostora. \u017de samo z lu\u010djo je mo\u017eno oblikovati prostorske slike. Pono\u010di lahko izginejo sicer pomembni krajinski poudarki in dogodki in vse skupaj dobi videz pomirjujo\u010de enotnosti. Lahko pa se ustvari celo popolnoma nov svet lu\u010di.<\/p>\n
Ta u\u010dinkovanja zajamemo s faktorji kvalitete povr\u0161ine elementa objekta. Ti dodatno vplivajo na zaznavo hitrosti s tem, ko vplivajo na opti\u010dno spremembo velikosti ploskve, oziroma s tem, ko njihovo menjavanje ustvarja ritem.<\/p>\n
Barva in tekstura vplivata na zaznavo hitrosti prek opti\u010dne spremembe velikosti in razdalje. Opti\u010dna tesnost (prosojnost) pa vpliva na zaznavo hitrosti skozi spremembo velikosti prostora.<\/p>\n
Pomen<\/h1>\n
Nujno potrebne so tudi tiste setavine okolja, ki jih vidna okolica sama ne more izraziti. Prikli\u010de pa jih na\u0161a splo\u0161na sposobnost, da dopolnimo vsako delno zaznavo ali spoznanje v celoto, ko prikli\u010demo manjkajo\u010de iz spomina.<\/p>\n
Kon\u010dno \u017eeli najti popotnik pomene stvari, ki jih vidi;\u00a0<\/span>\u017eeli povezati vidne objekte z vedenjem in pomeni v svojih mislih. Turisti vidijo okolico s sve\u017eimi o\u010dmi in je ne povezujejo pretirano z osebnimi ob\u010dutki in pomeni, ker so zaposleni z orientacijo. Vsakodnevni popotnik pa ni tako pozoren do \u0161ir\u0161ega okolja (krajine), ker ga \u017ee pozna. Njegov pogled zajeme le ozek kot naravnost pred seboj in je usmerjen predvsem na dogodke na poti sami.<\/p>\n\u010ce je v okolici veliko objektov, ki jih spoznamo za pomembne, je zaznana hitrost ve\u010dja. Lahko bi rekli, da je zaznana hitrost odvisna od \u00bbgostote\u00ab pomenov v okolju.<\/p>\n
\u010ce uporabimo vse te faktorje, je glavni kreativni problem oblikovanja poti oblikovanje posami\u010dnih prostorskih slik samih. Glavno je, da obdr\u017eimo kontinuiteto znotraj razvijanja, kontrastiranja materiala. \u017de sama pot je dokaj\u0161nje zagotovilo kontinuitete, vendar mora biti podprta s sosledjem prostorov, gibanj, orientacije in pomenov, ki morajo biti videti kot deli povezane celote.<\/p>\n
Izgleda, kot da obstaja optimalni red velikosti za \u010dasovni interval med mo\u017enimi vtisi, ker dolgi intervali povzro\u010dajo dolgo\u010dasje, kratki pa napetost in zmedo. Torej mora imeti pot osnovni utrip, pravo frekvenco.<\/p>\n
\u010ce bi pridru\u017eili podobnim potem podobne ritme pozornosti in optimalni red velikosti, bi popotnik vedel, kdaj lahko kaj pri\u010dakuje. Pri\u010dakovanje oziroma nepri\u010dakovanje je kompozicijsko (kreativno) eden klju\u010dnih faktorjev. Pri\u010dakovanje je red (predvidevanje), varnost; pa tudi dolgo\u010dasje in monotonija. Nasprotno pa je nepri\u010dakovanje nered, presene\u010denje, zmeda; pa tudi zanimanje in vznemirjenje.<\/p>\n
Rezultat gibanja \u2014 pot<\/h1>\n
Gibanje v prostoru prakti\u010dno pomeni premagovanje razdalje (lahko le navidezno) in prestopanje \u00bbiz ene prostorske slike v drugo\u00ab. Pri tem opravimo pot, ki je enaka spremembi razdalje med \u010dlovekom in objektom.<\/p>\n
Ob\u010dutek gibanja po prostoru je sestavljen iz posameznih prostorskih slik, kot zaporedja diapozitivov. Ko jih nanizamo zaporedno, dobimo nekak\u0161no predstavo o na\u0161em celotnem gibanju.<\/p>\n
\u010clovek sicer pozna splo\u0161no vrednost (ob\u010dutek) prostora, ki se je nalo\u017eil vanj \u010dlovekivno, glede na njegovo osebnost in okoli\u0161\u010dine, ko se je gibal po prostoru. Toda vsako mesto prostora je posebno. Gre za recipro\u010dno korelacijo spreminjajo\u010dega se delovanja ve\u010d opredelitev (usmeritev) na eno in isto stoji\u0161\u010de. Zato tudi mislimo, ko govorimo o stoji\u0161\u010dih, vedno le na prostorsko \u2014 posebna stoji\u0161\u010da. Vsako tako stoji\u0161\u010de pa je hkrati tudi to\u010dka, kjer se nahaja \u010dlovek v dolo\u010denem trenutku.<\/p>\n
Vrednost (karakter) na\u0161e poti je torej rezultat posebnosti delov prostora. Da bi dobili odnose med vrednostmi posameznih vrednotenj prostorskih delov, si predstavljajmo prostor, poln ljudi. Glede na posami\u010dne razli\u010dne reakcije dobimo so\u010dasno vtise, ki bi jih dobil posameznik postopno, ko bi obiskal vsa ta razli\u010dna mesta.<\/p>\n
Opis poti, ki ga zapisuje navigator v dnevnik, je sestavljen iz podatkov o legi v dolo\u010denem trenutku. S takim opisom je podana pot le pribli\u017eno, ker pa\u010d gibanje med posameznimi zabele\u017ekami ni opisano. \u010ce bi hoteli biti natan\u010dni, bi morali opisati gibanje prav v vsakem trenutku. Tak natan\u010den dnevnik bi za vsak trenutek v \u010dasu, ko je gibanje trajalo, imel zapis lege \u010dloveka v danem ternutku. To bi bila popolna preslikava \u010dasovnega intervala v mno\u017eico to\u010dk na ploskvi, po kateri se je \u010dlovek gibal.<\/p>\n
V dolo\u010denem \u010dasu (pri dolo\u010deni hitrosti) smo sposobni zaznati le omejeno \u0161tevilo prostorskih slik. Pomeni, da potrebujemo za zaznavo ene prostorske slike \u010das dt. Vemo, na primer, da je \u010dlovek sposoben zaznati 18 barvnih dra\u017eljajev v sekundi. S poskusi pa bi lahko ugotovili, kak\u0161en \u010das potrebujemo, da zaznamo obi\u010dajno prostorsko sliko v celoti.<\/p>\n
Ker pa se vseskozi ukvarjamo z razdaljo, poskusimo tudi tukaj ugotoviti, kak\u0161no razdaljo, bolje dol\u017eino poti, je opravil \u010dlovek. Navigator izra\u010duna razdaljo med pari posameznih to\u010dk, in te razdalje na koncu se\u0161teje. Gostej\u0161e ko so to\u010dke, bolj\u0161i je izra\u010dun dol\u017eine poti (\u00bbrazdalje med za\u010detno in kon\u010dno to\u010dko poti\u00ab). To prakti\u010dno pomeni, ker se nikdar ne gibljemo povsem naravnost, da je razdalja para to\u010dk vedno manj\u0161a od dejanske dol\u017eine poti med njima.<\/p>\n
\u010clovek interpretira svoje lastno gibanje predvsem po navideznem gibanju okolice, to je po navideznem gibanju elementov objektov df. Rekli smo \u017ee, da je pot s enaka kar spremembi razdalje med \u010dlovekom in objektom ld. Torej bi lahko vzeli namesto to\u010dk na\u0161e poti (tira) samih kar referen\u010dne to\u010dke v obliki elementov objektov. Tako bi izena\u010dili dol\u017eino na\u0161e poti s premagano \u00bbrazdaljo\u00ab med objekti. To pa je, prakti\u010dno gledano, tudi tista razdalja, ki jo \u017eelimo opraviti. Gibanje (promet) izvira iz objektov in se kon\u010dno k objektom (v objekte) tudi zliva.<\/p>\n
Orientiranje v prostoru<\/h1>\n
Prostor se za\u010dne pred telesom (\u010dlovekom). Prostora za seboj se sicer tudi zavedamo, saj smo ga prej ovrednotili in si ga zapomnili, vendar v danem trenutku deluje na nas le psihi\u010dno. \u010ce ho\u010demo zamenjati ti dve vrednosti v smislu ene in iste osnovne smeri, moramo telo obrniti za 180\u00b0.<\/p>\n
Poznavanje posebnosti \u010dlovekivne opredelitve prostora je klju\u010dno tako pri objektivnem opredeljevanju prostora kakor tudi pri odgovarjajo\u010dih izravnavah pri korekturah prostora.<\/p>\n
Najprej razdelimo prostor na dele; pri tem sprva \u0161e ne upo\u0161tevamo vi\u0161ine. Razdelimo prostor na prednji in zadnji plan ter levo in desno stran. \u010ce projiciramo ti dve delitvi eno prek druge, dobimo tloris prostora, ki je \u017ee ovrednoten. Ovrednoten zato, ker predstavljajo prednji in zadnji plan ter leva in desna stran realne vrednosti. Poleg tega pa lo\u010dimo v prostoru \u0161e sredino med prednjim in zadnjim planom ter sredino med levo in desno stranjo. Tako smo uvedli \u0161e srednje vrednosti. Te srednje vrednosti same dajo (za sedaj \u0161e) ravninski (sredinski) kri\u017e. Ko pa uvedemo \u0161e mero (merilo), dobimo nekak\u0161en kartezi\u010dni koordinatni sistem. Na tem mestu bi \u017eelel opozoriti na dva posebna primera tlorisov: na vzdol\u017eni in pre\u010dni tloris. V prvem primeru manjka sredina med prednjim in zadnjim planom, v drugem primeru pa manjka sredina med levo in desno stranjo. Zato v teh dveh primerih govorimo o prostorih, ki so \u00bbenorazse\u017eni\u00ab.<\/p>\n
Da bi se v prostoru orientirali, smo polo\u017eili \u010dez tloris raster, ki lo\u010di prednji plan od zadnjega in levo stran od desne. Ko pa smo uvedli \u0161e sredino, smo dobili sredinski kri\u017e. Prakti\u010dno gledano, pa opredeli prostor \u0161ele \u010dlovek, ko dolo\u010di smeri v prostoru: \u010dlovek projicira prostorski raster v prostor z izhodi\u0161\u010dem v svojem lastnem stoji\u0161\u010du. Pri tem je nujno, da lo\u010dimo med absolutno (splo\u0161no) opredelitvijo prostora in \u010dlovekivno (dejansko) opredelitvijo v prostoru. Primer: ko gledamo avtomobil od zadaj, je zadnji del v prednjem planu, prednji del pa v zadnjem planu. V smislu splo\u0161ne opredelitve je prednji del vedno spredaj.<\/p>\n
Obi\u010dajno so ograde pomembni kazalci (vrednotenja) objektivne velikosti prostora spredaj \u2014 zadaj in levo \u2014 desno. Rekli smo \u017ee, da posameznik vrednoti prostor po vtisu razdalj. Linearno lahko lo\u010dimo \u0161tiri razli\u010dne ob\u010dutke razdalje. Kar imenujemo ob\u010dutek prostora, je rezultanta posameznih vtisov, ki jih vodijo ponovno zbujene sledi spomina. Dve od \u0161tirih glavnih oblik vrednotenja razdalje sta prijetni, dve pa neprijetni. Prijetni sta ograjenost in prostost gibanja, neprijetni pa utesnjenost in izgubljenost. \u010ce potenciramo ograjenost, pridemo do negativne vrednosti, utesnjenosti, \u010de prekora\u010dimo prostost gibanja, pa pridemo do negativne vrednosti izgubljenosti v prostoru. Absolutnih vrednosti v obliki \u0161tevil pa\u010d ne moremo podati, ker na te vtise vrednosti deluje preve\u010d razli\u010dnih dejavnikov (na primer klima).<\/p>\n
Ker pa ima prostor vi\u0161ino, lahko dodamo \u0161e peto vrednost, in sicer nedosegljivost z zgornjimi okon\u010dinami.<\/p>\n
Tri osnovne smeri v prostoru<\/h1>\n
Tako v zaprtem, kot tudi v odprtem prostoru lo\u010dimo tri osnovne smeri: smer prednji plan \u2014 sredina \u2014 zadnji plan, smer levo \u2014 sredina \u2014 desno in smer spodaj \u2014 vi\u0161ina glave \u2014 zgoraj.<\/p>\n
Smer prednji plan\u00a0\u2014 sredina\u00a0\u2014\u00a0zadnji plan<\/h1>\n
To je glavna smer napredovanja. Je najpomembnej\u0161a za ob\u010dutek in vrednotenje razdalje sploh. Razdaljo med \u010dlovekom in \u010delno steno ozna\u010dimo kot kriti\u010dno prostorsko razdaljo. V \u017eivalskem svetu velja gibanje naprej za napredovanje, gibanje nazaj pa za umikanje. \u00bbKar se giblje, dose\u017ee toliko prostora, kot ga hkrati zapusti (izgubi)\u00ab (Leonardo da Vinci). Ko zavzemamo prostor, pade pogled najprej na zadnji plan. Tudi oko, ki \u0161e ni prilagojeno, je \u00bbnastavljeno\u00ab na dale\u010d.<\/p>\n
V prednji plan postavljamo noge, prednji plan je pogosto most v prostor. Od tod imamo pregled. V prednjem planu se odlo\u010damo, ali bomo z gibanjem napredovali ali se bomo obrnili, medtem ko se zadnji plan pasivno zaklju\u010duje ali pa se izgublja v daljavi v nevidnem. S to smerjo pogosto mislimo tudi na tok \u010dasa; namre\u010d gibanje naprej je hkrati tudi gibanje v prihodnost. Za nekatere, na primer za Oswalda Spenglerja, je to tudi edina prava dimenzija prostora.<\/p>\n
Smer levo\u00a0\u2014 sredina\u00a0\u2014 deseo<\/h1>\n
\u010cutna in vidna funkcija se pri zaznavanju dopolnjujeta. O\u010di gledajo naprej, medtem ko so noge in roke v neposrednem stiku z okoli\u0161kimi ploskvami. Leva in desna smer imata razli\u010dne pomene, glede na to, ali je \u010dlovek desni\u010dar ali levi\u010dar, oziroma v kak\u0161nem kulturnem okolju \u010dlovek \u017eivi. Desni\u010dar se na primer z obratom na levo zapira in umika, i\u0161\u010de za\u0161\u010dito, medtem ko se z obratom na desno odpira in deluje. Na levi i\u0161\u010de kritje, ker je z levo manj okreten, na desni pa \u017eeli odprtost, da ima dovolj prostora za delovanje.<\/p>\n
Smer spodaj\u00a0\u2014 vi\u0161ina glave\u00a0\u2014\u00a0zgoraj<\/h1>\n
\u010clovek se orientira v smeri spodaj \u2014 zgoraj iz vi\u0161ine o\u010di do tal in do stropa. Zaradi njegove pokon\u010dne dr\u017ee je zanj razdalja od spodaj do zgoraj zelo pomembna. Je pa odvisna od polo\u017eaja telesa: le\u017eanje, kle\u010danje, \u010depenje, sedenje in stanje spreminjajo po eni strani razdaljo med tlemi in glavo, po drugi strani pa razdaljo med glavo in stropom.<\/p>\n
Oblika prostora<\/h1>\n
Oblika prostora je odvisna od velikosti in polo\u017eaja sten. \u010ce raz\u0161irimo prostor le v eni smeri, dobimo tipi\u010dne prostorske pojave. \u010ce ga raz\u0161irimo le v smeri prednji plan \u2014 sredina \u2014 zadnji plan, pridemo do pojava hodnika. \u010ce pa ga raz\u0161irimo v smeri leva stran \u2014 sredina \u2014 desna stran, dobimo pojav tribune. Ko ga raz\u0161irimo v smeri spodaj \u2014 vi\u0161ina glave \u2014 zgoraj, dobimo pojav ja\u0161ka. V naravi bi govorili o meji prepadnega roba in globeli.<\/p>\n
Delovanje teh pojavov ni odvisno le od oblike prostora samega, temve\u010d predvsem od na\u0161ega polo\u017eaja v prostoru oziroma od na\u0161ega gibanja po njem. Pojav hodnika ali spremembe do\u017eivimo, ko prehodimo tribuno po\u010dez, pojav tribune ali prepadnega roba, ko slonimo na okenski polici, na ograji balkona ali pa \u017ee kar na stopnici. Pojav ja\u0161ka ali globeli do\u017eivimo, ko smo v vogalu ali pa tesno ob steni.<\/p>\n
Nekaj prav posebnega do\u017eivimo v okroglem prostoru, \u0161e posebej, ko je ta pokrit s kupolo. Vodoravne razse\u017enosti postanejo vpra\u0161ljive in v nekem smislu postane vpra\u0161ljiva tudi pokon\u010dna razse\u017enost. Obodne stene opazovalec zanemari in pokon\u010dna os prevladuje zaradi posebne pomembnosti osrednjega dela prostora. V takem prostoru se postavijo opazovalci kar sami od sebe v koncentri\u010dnih krogih, ker jim tako narekuje oblika obodnih sten, in opazujejo tiste, ki so v sredini. \u010cloveku v sredini ostanejo samo tri mo\u017enosti: da ga vsi gledajo, da se razkazuje in da razmi\u0161lja. Ve\u010dinoma nih\u010de ne zdr\u017ei dolgo v sredini in se prej ali slej umakne na rob.<\/p>\n
Poudarimo \u0161e enkrat, da ima vsak topos prostora neko \u00bbobjektivno\u00ab (od nas neodvisno) vsebino, saj povzro\u010da v \u010dlove\u0161kem telesu sebi lastne ob\u010dutke (npr. spodaj, zgoraj, globoko, pokon\u010dno, spredaj, v sredini ipd.). Seveda pa so ti elementarni ob\u010dutki v osebnem do\u017eivljanju lahko razli\u010dno vrednoteni, \u010dlove\u0161ko predzna\u010deni. Najbr\u017e pa obmo\u010dja prostora nimajo docela \u00bbtak\u0161nih vrednosti (pomenov), kot jim jih da vsak posameznik v prostoru posebej\u00ab.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
8. predavanje\u00a0\u2014\u00a0povzetek Perceptivna realizacija prostora Gibanje \u2014 merilo Poskusimo ugotoviti, kako se \u010dlovek orientira v prostoru. Glede na to, da vrednoti prostor predvsem po razdaljah (velikostih), moramo odkriti, katere lastnosti \u00bbrazdalje\u00ab uporabljamo v preprostih primerih. \u010ce bomo ravnali tako, da se bomo sklicevali le na te lastnosti, \u00bbni\u010d\u00ab pa na naravo elementov, s katerimi delamo, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":28,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-298","page","type-page","status-publish","hentry"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/P6QMb6-4O","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/298","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=298"}],"version-history":[{"count":16,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/298\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2809,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/298\/revisions\/2809"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=298"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
Topolo\u0161ko gibanje<\/h1>\n
je gibanje\/premikanje (mobilis). Z njim v zvezi nujno govorimo tudi o hitrosti. Topolo\u0161ko gibanje je zunaji, fizi\u010dni, kvantitativni aspekt gibanja v prostoru.<\/p>\n
Strukturalno gibanje<\/h1>\n
je gibanje\/spreminjanje (motus). Z njim v zvezi nujno govorimo tudi o variabilnosti organizacije (degradacija). Strukturalno gibanje je notranji, kvalitativni aspekt gibanja v prostoru. Obe obliki gibanja sta med seboj povezani, \u010deprav se zdi, da sta povsem samostojni in neodvisni.<\/p>\n
Z vidika gibanja \u010dloveka po prostoru pa lo\u010dimo tri oblike:<\/span><\/p>\n \u010dloveka po prostoru prakti\u010dno pomeni premagovanje razdalje in (zvezno) spreminjanje lastnega stoji\u0161\u010da, s \u010dimer se pratki\u010dno premika tudi koordinatno izhodi\u0161\u010de. Dogaja se v realnem prostoru.<\/p>\n Navidezno gibanje okoli\u0161kih objektov, za katere vemo, da so v resnici pri miru, interpretiramo kot lastno gibanje. Izgleda, kot da se giblje okolica glede na koordinatno izhodi\u0161\u010de, ki je fiksirano. Dogaja se v zaznavnem prostoru.<\/p>\n je prakti\u010dno navidezno gibanje, le da je tukaj koordinatno izhodi\u0161\u010de resni\u010dno pri miru.<\/p>\n Te tri vrste gibanja niso jasno lo\u010dene med seboj. Na primer ob lastnem gibanju vedno do\u017eivljamo \u0161e navidezno gibanje.<\/p>\n Medtem ko po navideznem gibanju okoli\u0161kih objektov sodimo o gibanju nas samih, je to gibanje samo na sebi tudi u\u017eitek. Ko se gibljemo naprej, objekti pred nami in ob strani razpadejo v dve skupini in zdrsijo ob strani mimo nas ali pa se obra\u010dajo. Navidezno gibanje postane \u0161e posebej zanimivo, ko gledamo objekte v skupinah. Krajinski poudarki se lahko gibljejo glede na zadnji ali prednji plan, lahko so ujeti v premi\u010dni okvir \u2026 Celotno vidno polje se nam lahko zdi v splo\u0161nem bolj umirjeno, ko se bli\u017enji objekti gibljejo pred bolj oddaljenim ozadjem. \u010ce so okoli\u0161ki objekti dale\u010d pro\u010d, \u010de jih je malo ali \u010de se nam ne zdijo pomembni, imamo ob\u010dutek plavanja oziroma lebdenja, podobno kot pri vo\u017enji z avionom (slika 1). Nasprotno, \u010de so okoli\u0161ki objekti blizu in \u010de je poudarkov v okolju veliko, lahko dobimo ob\u010dutek velike hitrosti tudi takrat, ko v resnici potujemo prav po\u010dasi. Ob\u010dasno, ko naredimo oster zavoj (slika 3) oziroma ko je vidno polje pre\u0161\u010dipnjeno (slika 4), lahko dobimo ob\u010dutek velike dinamike, ker se tempo spreminjanja okolice zelo pove\u010da: vrtenje, naglica ali rast. Najbolj stati\u010den od vsega je pogled na objekte, ki so v smeri poti hkrati pa predale\u010d, da bi se lahko med pribli\u017eevanjem ve\u010dali primerno hitro.<\/p>\n Dve tretjini vseh stvari in dogodkov, ki jih zaznamo, je naravnost pred nami. Ostala tretjina pa je \u0161e vedno bolj spredaj kot pa ob strani pravokotno na smer gibanja.<\/p>\n \u010clovek zazna gibanje tako, da ugotavlja spremembe razmerij med objekti in seboj. Glede na to, kako hitro se spremembe dogajajo, sodi o hitrosti lastnega gibanja. Govorimo o spremembi zaznane velikosti (o merilu), o spremembi oblike in o spremembi razdalje \u010dloveka do objekta.<\/p>\n V poglavju Elementi prostora smo ugotovili, da zaznamo posebnosti prostora le skozi objekte in da je v na\u0161em primeru smiselno \u0161teti za prostor le tvorbe, ki sledijo direktno iz odnosov med objekti. Ker zaznamo tudi gibanje po prostoru po okoli\u0161kih objektih (to je po telesih, ki dolo\u010dajo prostor), ga bomo definirali, kot smo prej prostor, po znakih teles.<\/p>\n \u010clovek sodi o lastnem gibanju po elementih, ki prostor konstituirajo. Faktorji kvalitete objekta in hitrost skupaj dolo\u010dajo svojevrstnost (posebnost) gibanja po dolo\u010denem prostoru. Zato lahko zaklju\u010dim, da je do\u017eivljanje gibanja odvisno od kvalitete objektov ob poti.<\/p>\n Za poljubni del poti v dolo\u010denem prostoru je zna\u010dilna neka sprememba. Ko jo ovrednotimo, lahko dolo\u010dimo njeno vrednost glede na spremembo veznih (pasov) odnosov. S to vrednostjo izrazimo posebnost dolo\u010denega odseka poti v prostoru.\u00a0Lahko re\u010demo, da je vrednost odvisna od opa\u017eenih elementov prostora na odseku poti.<\/span><\/p>\n Prej smo \u017ee ugotovili, da \u010dlovek vrednoti prostor v odnosu do samega sebe. Predvsem je pomembna hitrost, s katero se spreminja velikost razdalje med njim in parom izsekov, kar bi lahko imenovali intenzivnost gibanja. Po analogiji lahko zaklju\u010dimo, da so s potjo (z razmestitvijo objektov ob poti) \u017ee dolo\u010dene karakteristike spreminjanja odnosa \u010dloveka do oboda prostora. Torej je sprememba intenzivnosti funkcija \u00bbspremembe\u00ab kvalitete objekta.<\/p>\n Najprej bomo obdelali faktorje, ki dolo\u010dajo spremembo kvalitete objekta, jih opisali in opredelili. Opisali bomo faktorje, ki so geometri\u010dne narave, kot so merilo, razdalja in oblika. Sledili jim bodo faktorji, ki vplivajo na spremembo zaznave okolice skupaj s hitrostjo. Na koncu bomo opisali \u0161e faktor pomena. Vrednosti prvih treh bomo dolo\u010dili v obliki kvalitet, vrednosti ostalih pa v obliki dodatnih vrednosti.<\/p>\n Eno najmo\u010dnej\u0161ih vidnih do\u017eivetij je razmerje med opazovalcem in \u0161ir\u0161o okolico, ob\u010dutek, ki ga ima \u010dlovek, ko \u00bbmeri\u00ab prazen prostor. Ta parameter se v glavnih potezah sklada s parametrom velikosti iz poglavja Elementi prostora.<\/p>\n Ko se gibljemo, se razmerje (merilo) \u010dloveka do elementov objektov navidezno spreminja, zato govorimo o spremembi (prirastku ali pojemku) kvalitete.<\/p>\n Glede na koli\u010dino \u017eelenih detajlov obstaja optimalna razdalja opazovanja. Optimalna razdalja v gledali\u0161\u010du dolo\u010da ceno posameznih vstopnic. V filmu vidimo dramati\u010dno zgodbo po majhni razdalji med igralcem in kamero. Glede na to, kar \u017eelimo povedati, izbiramo med posnetki od blizu in dolgimi gori\u0161\u010dnicami. Enako velja tudi za oblikovanje cestnega prostora, ko je \u00bbvse\u00ab odvisno od oddaljenosti od poti. Predvsem smo pozorni na bli\u017enje objekte, ki se navidezno hitreje gibljejo, kot pa na bolj oddaljene, ki se nam zdijo stati\u010dni (slika 5).<\/p>\n Ko se gibljemo, se razdalja med \u010dlovekom in elementi objektov spreminja. Zato govorimo o spremembi (prirastku ali pojemku) kvalitete, ki je obratno enaka spremembi razdalje.<\/p>\n Ta parameter predstavlja hkrati tudi pot, ki jo opravi \u010dlovek.<\/p>\n Pot je mo\u017eno opraviti v kateri koli smeri (je reverzibilna). Kot da bi gledali film enako, \u010de bi ga predvajali naprej ali nazaj. Zato pri prometnem okolju prakti\u010dno ne moremo govoriti o spredaj in o zadaj v absolutnem smislu, temve\u010d le relativno glede na trenutno usmeritev \u010dloveka.<\/p>\n Matemati\u010dno gledano, ka\u017ee smer predznak kvalitete. \u010ce je namre\u010d predznak +, se objektu pribli\u017eujemo, in se, nasprotno od njega oddaljujemo, ko je predznak \u2014.<\/p>\n Poleg tega ni nujno, da opravimo vedno celotno pot. Za\u010dnemo in izstopimo lahko tudi na vmesnih to\u010dkah. Zato se mora dati prostorska slika prekiniti.<\/p>\n Gibanje samo interpretiramo, kot da se gibljemo glede na obliko okoli\u0161kega prostora. Ko vidimo neki objekt ves \u010das pod istim kotom, zaklju\u010dimo, da se gibljemo naravnost. Ko pa se ta kot spreminja, zaklju\u010dimo, da se gibljemo okoli. Do\u017eivetje se spreminja s hitrostjo premikanja. Premikanje z dolo\u010deno hitrostjo je lahko na\u010din, kako vzpostavimo z okoljem nov odnos. Neka odprtina je lahko pri veliki hitrosti dobro \u010ditljiva, medtem ko je pri po\u010dasnem gibanju brezobli\u010dna, oziroma se nam ena in ista odprtina zdi pri veliki hitrosti prav majhna, med tem ko je pri majhni hitrosti primerno velika.<\/p>\n Z nara\u0161\u010danjem hitrosti se vidno polje o\u017ei. Bli\u017enji objekti \u00bbgrejo\u00ab hitreje mimo nas in pogled se ustavi na nekoliko bolj umirjenih (bolj oddaljenih) objektih.<\/p>\n Hitrost lahko nevtralizira neskladanje med \u010dlovekom in njegovo okolico. Nasprotno do\u017eivetje se zgodi, ko se nam pokvari avtomobil na avtocesti in moramo naprej pe\u0161. Tedaj je merilo popolnoma izgubljeno. Torej vpliva hitrost na zaznavanje merila tako, da rezultat zaznave ni enak rezultatu meritve.<\/p>\n Tempo in ritem sta jedro vsake prostorske slike. Tempo pozornosti, izgleda, je kazalec kvalitete poti. Kjer je tempo hiter, smo osredoto\u010deni bolj na pot samo, kjer pa je po\u010dasen, imamo \u010das, da gledamo \u0161e levo in desno in smo pozorni tudi na bolj oddaljene objekte. Prvi primer je do\u017eivetje naglice, prisiljene pozornosti in napetosti, drugi pa po\u010dasnega \u00bblebdenja\u00ab.<\/p>\n Prostorsko sliko ustvarja veliko elementov. Najbolj smo pozorni na pot samo; na barvo in teksturo same povr\u0161ine tal, na obliko in ritem objektov na samem robu poti. Najve\u010d vidnega polja zapolnijo tla in nebo. Zelo so pomembni tudi detajli, ki so nam blizu ob poti: tekstura povr\u0161in, ritmi in sprememba povr\u0161ine tal. Vse to pove\u010duje ob\u010dutek hitrosti gibanja glede na bli\u017eino oziroma oddaljenost in frekvenco. Kvaliteta lu\u010di neposredno dolo\u010da intenzivnost videnja barve, teksture, gibanj, obrisov, \u2026 Pogled proti soncu poudari silhuete in je povsem druga\u010den, kot \u010de sije sonce s strani; takrat postanejo vidne teksture in detajli. Z umetno lu\u010djo se da usmerjati pozornost, spreminjati navidezno obliko prostora. \u017de samo z lu\u010djo je mo\u017eno oblikovati prostorske slike. Pono\u010di lahko izginejo sicer pomembni krajinski poudarki in dogodki in vse skupaj dobi videz pomirjujo\u010de enotnosti. Lahko pa se ustvari celo popolnoma nov svet lu\u010di.<\/p>\n Ta u\u010dinkovanja zajamemo s faktorji kvalitete povr\u0161ine elementa objekta. Ti dodatno vplivajo na zaznavo hitrosti s tem, ko vplivajo na opti\u010dno spremembo velikosti ploskve, oziroma s tem, ko njihovo menjavanje ustvarja ritem.<\/p>\n Barva in tekstura vplivata na zaznavo hitrosti prek opti\u010dne spremembe velikosti in razdalje. Opti\u010dna tesnost (prosojnost) pa vpliva na zaznavo hitrosti skozi spremembo velikosti prostora.<\/p>\n Nujno potrebne so tudi tiste setavine okolja, ki jih vidna okolica sama ne more izraziti. Prikli\u010de pa jih na\u0161a splo\u0161na sposobnost, da dopolnimo vsako delno zaznavo ali spoznanje v celoto, ko prikli\u010demo manjkajo\u010de iz spomina.<\/p>\n Kon\u010dno \u017eeli najti popotnik pomene stvari, ki jih vidi;\u00a0<\/span>\u017eeli povezati vidne objekte z vedenjem in pomeni v svojih mislih. Turisti vidijo okolico s sve\u017eimi o\u010dmi in je ne povezujejo pretirano z osebnimi ob\u010dutki in pomeni, ker so zaposleni z orientacijo. Vsakodnevni popotnik pa ni tako pozoren do \u0161ir\u0161ega okolja (krajine), ker ga \u017ee pozna. Njegov pogled zajeme le ozek kot naravnost pred seboj in je usmerjen predvsem na dogodke na poti sami.<\/p>\n \u010ce je v okolici veliko objektov, ki jih spoznamo za pomembne, je zaznana hitrost ve\u010dja. Lahko bi rekli, da je zaznana hitrost odvisna od \u00bbgostote\u00ab pomenov v okolju.<\/p>\n \u010ce uporabimo vse te faktorje, je glavni kreativni problem oblikovanja poti oblikovanje posami\u010dnih prostorskih slik samih. Glavno je, da obdr\u017eimo kontinuiteto znotraj razvijanja, kontrastiranja materiala. \u017de sama pot je dokaj\u0161nje zagotovilo kontinuitete, vendar mora biti podprta s sosledjem prostorov, gibanj, orientacije in pomenov, ki morajo biti videti kot deli povezane celote.<\/p>\n Izgleda, kot da obstaja optimalni red velikosti za \u010dasovni interval med mo\u017enimi vtisi, ker dolgi intervali povzro\u010dajo dolgo\u010dasje, kratki pa napetost in zmedo. Torej mora imeti pot osnovni utrip, pravo frekvenco.<\/p>\n \u010ce bi pridru\u017eili podobnim potem podobne ritme pozornosti in optimalni red velikosti, bi popotnik vedel, kdaj lahko kaj pri\u010dakuje. Pri\u010dakovanje oziroma nepri\u010dakovanje je kompozicijsko (kreativno) eden klju\u010dnih faktorjev. Pri\u010dakovanje je red (predvidevanje), varnost; pa tudi dolgo\u010dasje in monotonija. Nasprotno pa je nepri\u010dakovanje nered, presene\u010denje, zmeda; pa tudi zanimanje in vznemirjenje.<\/p>\n Gibanje v prostoru prakti\u010dno pomeni premagovanje razdalje (lahko le navidezno) in prestopanje \u00bbiz ene prostorske slike v drugo\u00ab. Pri tem opravimo pot, ki je enaka spremembi razdalje med \u010dlovekom in objektom.<\/p>\n Ob\u010dutek gibanja po prostoru je sestavljen iz posameznih prostorskih slik, kot zaporedja diapozitivov. Ko jih nanizamo zaporedno, dobimo nekak\u0161no predstavo o na\u0161em celotnem gibanju.<\/p>\n \u010clovek sicer pozna splo\u0161no vrednost (ob\u010dutek) prostora, ki se je nalo\u017eil vanj \u010dlovekivno, glede na njegovo osebnost in okoli\u0161\u010dine, ko se je gibal po prostoru. Toda vsako mesto prostora je posebno. Gre za recipro\u010dno korelacijo spreminjajo\u010dega se delovanja ve\u010d opredelitev (usmeritev) na eno in isto stoji\u0161\u010de. Zato tudi mislimo, ko govorimo o stoji\u0161\u010dih, vedno le na prostorsko \u2014 posebna stoji\u0161\u010da. Vsako tako stoji\u0161\u010de pa je hkrati tudi to\u010dka, kjer se nahaja \u010dlovek v dolo\u010denem trenutku.<\/p>\n Vrednost (karakter) na\u0161e poti je torej rezultat posebnosti delov prostora. Da bi dobili odnose med vrednostmi posameznih vrednotenj prostorskih delov, si predstavljajmo prostor, poln ljudi. Glede na posami\u010dne razli\u010dne reakcije dobimo so\u010dasno vtise, ki bi jih dobil posameznik postopno, ko bi obiskal vsa ta razli\u010dna mesta.<\/p>\n Opis poti, ki ga zapisuje navigator v dnevnik, je sestavljen iz podatkov o legi v dolo\u010denem trenutku. S takim opisom je podana pot le pribli\u017eno, ker pa\u010d gibanje med posameznimi zabele\u017ekami ni opisano. \u010ce bi hoteli biti natan\u010dni, bi morali opisati gibanje prav v vsakem trenutku. Tak natan\u010den dnevnik bi za vsak trenutek v \u010dasu, ko je gibanje trajalo, imel zapis lege \u010dloveka v danem ternutku. To bi bila popolna preslikava \u010dasovnega intervala v mno\u017eico to\u010dk na ploskvi, po kateri se je \u010dlovek gibal.<\/p>\n V dolo\u010denem \u010dasu (pri dolo\u010deni hitrosti) smo sposobni zaznati le omejeno \u0161tevilo prostorskih slik. Pomeni, da potrebujemo za zaznavo ene prostorske slike \u010das dt. Vemo, na primer, da je \u010dlovek sposoben zaznati 18 barvnih dra\u017eljajev v sekundi. S poskusi pa bi lahko ugotovili, kak\u0161en \u010das potrebujemo, da zaznamo obi\u010dajno prostorsko sliko v celoti.<\/p>\n Ker pa se vseskozi ukvarjamo z razdaljo, poskusimo tudi tukaj ugotoviti, kak\u0161no razdaljo, bolje dol\u017eino poti, je opravil \u010dlovek. Navigator izra\u010duna razdaljo med pari posameznih to\u010dk, in te razdalje na koncu se\u0161teje. Gostej\u0161e ko so to\u010dke, bolj\u0161i je izra\u010dun dol\u017eine poti (\u00bbrazdalje med za\u010detno in kon\u010dno to\u010dko poti\u00ab). To prakti\u010dno pomeni, ker se nikdar ne gibljemo povsem naravnost, da je razdalja para to\u010dk vedno manj\u0161a od dejanske dol\u017eine poti med njima.<\/p>\n \u010clovek interpretira svoje lastno gibanje predvsem po navideznem gibanju okolice, to je po navideznem gibanju elementov objektov df. Rekli smo \u017ee, da je pot s enaka kar spremembi razdalje med \u010dlovekom in objektom ld. Torej bi lahko vzeli namesto to\u010dk na\u0161e poti (tira) samih kar referen\u010dne to\u010dke v obliki elementov objektov. Tako bi izena\u010dili dol\u017eino na\u0161e poti s premagano \u00bbrazdaljo\u00ab med objekti. To pa je, prakti\u010dno gledano, tudi tista razdalja, ki jo \u017eelimo opraviti. Gibanje (promet) izvira iz objektov in se kon\u010dno k objektom (v objekte) tudi zliva.<\/p>\n Prostor se za\u010dne pred telesom (\u010dlovekom). Prostora za seboj se sicer tudi zavedamo, saj smo ga prej ovrednotili in si ga zapomnili, vendar v danem trenutku deluje na nas le psihi\u010dno. \u010ce ho\u010demo zamenjati ti dve vrednosti v smislu ene in iste osnovne smeri, moramo telo obrniti za 180\u00b0.<\/p>\n Poznavanje posebnosti \u010dlovekivne opredelitve prostora je klju\u010dno tako pri objektivnem opredeljevanju prostora kakor tudi pri odgovarjajo\u010dih izravnavah pri korekturah prostora.<\/p>\n Najprej razdelimo prostor na dele; pri tem sprva \u0161e ne upo\u0161tevamo vi\u0161ine. Razdelimo prostor na prednji in zadnji plan ter levo in desno stran. \u010ce projiciramo ti dve delitvi eno prek druge, dobimo tloris prostora, ki je \u017ee ovrednoten. Ovrednoten zato, ker predstavljajo prednji in zadnji plan ter leva in desna stran realne vrednosti. Poleg tega pa lo\u010dimo v prostoru \u0161e sredino med prednjim in zadnjim planom ter sredino med levo in desno stranjo. Tako smo uvedli \u0161e srednje vrednosti. Te srednje vrednosti same dajo (za sedaj \u0161e) ravninski (sredinski) kri\u017e. Ko pa uvedemo \u0161e mero (merilo), dobimo nekak\u0161en kartezi\u010dni koordinatni sistem. Na tem mestu bi \u017eelel opozoriti na dva posebna primera tlorisov: na vzdol\u017eni in pre\u010dni tloris. V prvem primeru manjka sredina med prednjim in zadnjim planom, v drugem primeru pa manjka sredina med levo in desno stranjo. Zato v teh dveh primerih govorimo o prostorih, ki so \u00bbenorazse\u017eni\u00ab.<\/p>\n Da bi se v prostoru orientirali, smo polo\u017eili \u010dez tloris raster, ki lo\u010di prednji plan od zadnjega in levo stran od desne. Ko pa smo uvedli \u0161e sredino, smo dobili sredinski kri\u017e. Prakti\u010dno gledano, pa opredeli prostor \u0161ele \u010dlovek, ko dolo\u010di smeri v prostoru: \u010dlovek projicira prostorski raster v prostor z izhodi\u0161\u010dem v svojem lastnem stoji\u0161\u010du. Pri tem je nujno, da lo\u010dimo med absolutno (splo\u0161no) opredelitvijo prostora in \u010dlovekivno (dejansko) opredelitvijo v prostoru. Primer: ko gledamo avtomobil od zadaj, je zadnji del v prednjem planu, prednji del pa v zadnjem planu. V smislu splo\u0161ne opredelitve je prednji del vedno spredaj.<\/p>\n Obi\u010dajno so ograde pomembni kazalci (vrednotenja) objektivne velikosti prostora spredaj \u2014 zadaj in levo \u2014 desno. Rekli smo \u017ee, da posameznik vrednoti prostor po vtisu razdalj. Linearno lahko lo\u010dimo \u0161tiri razli\u010dne ob\u010dutke razdalje. Kar imenujemo ob\u010dutek prostora, je rezultanta posameznih vtisov, ki jih vodijo ponovno zbujene sledi spomina. Dve od \u0161tirih glavnih oblik vrednotenja razdalje sta prijetni, dve pa neprijetni. Prijetni sta ograjenost in prostost gibanja, neprijetni pa utesnjenost in izgubljenost. \u010ce potenciramo ograjenost, pridemo do negativne vrednosti, utesnjenosti, \u010de prekora\u010dimo prostost gibanja, pa pridemo do negativne vrednosti izgubljenosti v prostoru. Absolutnih vrednosti v obliki \u0161tevil pa\u010d ne moremo podati, ker na te vtise vrednosti deluje preve\u010d razli\u010dnih dejavnikov (na primer klima).<\/p>\n Ker pa ima prostor vi\u0161ino, lahko dodamo \u0161e peto vrednost, in sicer nedosegljivost z zgornjimi okon\u010dinami.<\/p>\n Tako v zaprtem, kot tudi v odprtem prostoru lo\u010dimo tri osnovne smeri: smer prednji plan \u2014 sredina \u2014 zadnji plan, smer levo \u2014 sredina \u2014 desno in smer spodaj \u2014 vi\u0161ina glave \u2014 zgoraj.<\/p>\n To je glavna smer napredovanja. Je najpomembnej\u0161a za ob\u010dutek in vrednotenje razdalje sploh. Razdaljo med \u010dlovekom in \u010delno steno ozna\u010dimo kot kriti\u010dno prostorsko razdaljo. V \u017eivalskem svetu velja gibanje naprej za napredovanje, gibanje nazaj pa za umikanje. \u00bbKar se giblje, dose\u017ee toliko prostora, kot ga hkrati zapusti (izgubi)\u00ab (Leonardo da Vinci). Ko zavzemamo prostor, pade pogled najprej na zadnji plan. Tudi oko, ki \u0161e ni prilagojeno, je \u00bbnastavljeno\u00ab na dale\u010d.<\/p>\n V prednji plan postavljamo noge, prednji plan je pogosto most v prostor. Od tod imamo pregled. V prednjem planu se odlo\u010damo, ali bomo z gibanjem napredovali ali se bomo obrnili, medtem ko se zadnji plan pasivno zaklju\u010duje ali pa se izgublja v daljavi v nevidnem. S to smerjo pogosto mislimo tudi na tok \u010dasa; namre\u010d gibanje naprej je hkrati tudi gibanje v prihodnost. Za nekatere, na primer za Oswalda Spenglerja, je to tudi edina prava dimenzija prostora.<\/p>\n \u010cutna in vidna funkcija se pri zaznavanju dopolnjujeta. O\u010di gledajo naprej, medtem ko so noge in roke v neposrednem stiku z okoli\u0161kimi ploskvami. Leva in desna smer imata razli\u010dne pomene, glede na to, ali je \u010dlovek desni\u010dar ali levi\u010dar, oziroma v kak\u0161nem kulturnem okolju \u010dlovek \u017eivi. Desni\u010dar se na primer z obratom na levo zapira in umika, i\u0161\u010de za\u0161\u010dito, medtem ko se z obratom na desno odpira in deluje. Na levi i\u0161\u010de kritje, ker je z levo manj okreten, na desni pa \u017eeli odprtost, da ima dovolj prostora za delovanje.<\/p>\n \u010clovek se orientira v smeri spodaj \u2014 zgoraj iz vi\u0161ine o\u010di do tal in do stropa. Zaradi njegove pokon\u010dne dr\u017ee je zanj razdalja od spodaj do zgoraj zelo pomembna. Je pa odvisna od polo\u017eaja telesa: le\u017eanje, kle\u010danje, \u010depenje, sedenje in stanje spreminjajo po eni strani razdaljo med tlemi in glavo, po drugi strani pa razdaljo med glavo in stropom.<\/p>\n Oblika prostora je odvisna od velikosti in polo\u017eaja sten. \u010ce raz\u0161irimo prostor le v eni smeri, dobimo tipi\u010dne prostorske pojave. \u010ce ga raz\u0161irimo le v smeri prednji plan \u2014 sredina \u2014 zadnji plan, pridemo do pojava hodnika. \u010ce pa ga raz\u0161irimo v smeri leva stran \u2014 sredina \u2014 desna stran, dobimo pojav tribune. Ko ga raz\u0161irimo v smeri spodaj \u2014 vi\u0161ina glave \u2014 zgoraj, dobimo pojav ja\u0161ka. V naravi bi govorili o meji prepadnega roba in globeli.<\/p>\n Delovanje teh pojavov ni odvisno le od oblike prostora samega, temve\u010d predvsem od na\u0161ega polo\u017eaja v prostoru oziroma od na\u0161ega gibanja po njem. Pojav hodnika ali spremembe do\u017eivimo, ko prehodimo tribuno po\u010dez, pojav tribune ali prepadnega roba, ko slonimo na okenski polici, na ograji balkona ali pa \u017ee kar na stopnici. Pojav ja\u0161ka ali globeli do\u017eivimo, ko smo v vogalu ali pa tesno ob steni.<\/p>\n Nekaj prav posebnega do\u017eivimo v okroglem prostoru, \u0161e posebej, ko je ta pokrit s kupolo. Vodoravne razse\u017enosti postanejo vpra\u0161ljive in v nekem smislu postane vpra\u0161ljiva tudi pokon\u010dna razse\u017enost. Obodne stene opazovalec zanemari in pokon\u010dna os prevladuje zaradi posebne pomembnosti osrednjega dela prostora. V takem prostoru se postavijo opazovalci kar sami od sebe v koncentri\u010dnih krogih, ker jim tako narekuje oblika obodnih sten, in opazujejo tiste, ki so v sredini. \u010cloveku v sredini ostanejo samo tri mo\u017enosti: da ga vsi gledajo, da se razkazuje in da razmi\u0161lja. Ve\u010dinoma nih\u010de ne zdr\u017ei dolgo v sredini in se prej ali slej umakne na rob.<\/p>\n Poudarimo \u0161e enkrat, da ima vsak topos prostora neko \u00bbobjektivno\u00ab (od nas neodvisno) vsebino, saj povzro\u010da v \u010dlove\u0161kem telesu sebi lastne ob\u010dutke (npr. spodaj, zgoraj, globoko, pokon\u010dno, spredaj, v sredini ipd.). Seveda pa so ti elementarni ob\u010dutki v osebnem do\u017eivljanju lahko razli\u010dno vrednoteni, \u010dlove\u0161ko predzna\u010deni. Najbr\u017e pa obmo\u010dja prostora nimajo docela \u00bbtak\u0161nih vrednosti (pomenov), kot jim jih da vsak posameznik v prostoru posebej\u00ab.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" 8. predavanje\u00a0\u2014\u00a0povzetek Perceptivna realizacija prostora Gibanje \u2014 merilo Poskusimo ugotoviti, kako se \u010dlovek orientira v prostoru. Glede na to, da vrednoti prostor predvsem po razdaljah (velikostih), moramo odkriti, katere lastnosti \u00bbrazdalje\u00ab uporabljamo v preprostih primerih. \u010ce bomo ravnali tako, da se bomo sklicevali le na te lastnosti, \u00bbni\u010d\u00ab pa na naravo elementov, s katerimi delamo, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":28,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-298","page","type-page","status-publish","hentry"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/P6QMb6-4O","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/298","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=298"}],"version-history":[{"count":16,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/298\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2809,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/298\/revisions\/2809"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=298"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}Lastno gibanje<\/h1>\n
Gibanje zaradi spreminjanja smeri pogleda<\/h1>\n
<\/div>Fig. 3: <\/h6> <\/div><\/div>
<\/div>Fig. 4: Ko naredimo oster zavoj oziroma ko je vidno polje pre\u0161\u010dipnjeno, lahko dobimo ob\u010dutek velike dinamike, ker se tempo spreminjanja okolice zelo pove\u010da.\u00a0<\/h6> <\/div><\/div><\/span><\/p>\n
Opredelitev faktorjev, po katerih sodimo o gibanju<\/h1>\n
Objekt<\/h1>\n
Elementi poti<\/h1>\n
Ovrednotenje gibanja<\/h1>\n
Faktorji kvalitete gibanja<\/h1>\n
Merilo<\/h1>\n
Razdalja<\/h1>\n
<\/div>Fig. 5: Predvsem smo pozorni na bli\u017enje objekte, ki se navidezno hitreje gibljejo, kot pa na bolj oddaljene, ki se nam zdijo stati\u010dni.<\/h6> <\/div><\/div><\/span><\/p>\n
Smer gibanja<\/h1>\n
Kot\u00a0(oblika \u2014 lega)<\/h1>\n
\n\u010ce bi se dogovorili, v kateri smeri merimo kot , bi lahko tudi tukaj govorili o smeri; v kateri smeri se giblje \u010dlovek okoli objekta.<\/p>\nHitrost<\/h1>\n
Ritem<\/h1>\n
Barva\u00a0\u2014 osvetlitev, tekstura, opti\u010dna tesnsot\u00a0(prosojnost)<\/h1>\n
Pomen<\/h1>\n
Rezultat gibanja \u2014 pot<\/h1>\n
Orientiranje v prostoru<\/h1>\n
Tri osnovne smeri v prostoru<\/h1>\n
Smer prednji plan\u00a0\u2014 sredina\u00a0\u2014\u00a0zadnji plan<\/h1>\n
Smer levo\u00a0\u2014 sredina\u00a0\u2014 deseo<\/h1>\n
Smer spodaj\u00a0\u2014 vi\u0161ina glave\u00a0\u2014\u00a0zgoraj<\/h1>\n
Oblika prostora<\/h1>\n