{"id":163,"date":"2015-08-25T08:09:31","date_gmt":"2015-08-25T07:09:31","guid":{"rendered":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/?page_id=163"},"modified":"2026-04-21T18:01:36","modified_gmt":"2026-04-21T16:01:36","slug":"4-likovnost-in-tipografija-vaja","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/sl\/4-likovnost-in-tipografija-vaja\/","title":{"rendered":"4 Vaja"},"content":{"rendered":"

Vaja\u00a0k 4.\u00a0predavanju<\/h1>\n

Likovnost in tipografija
\nArhitektura in tipografija<\/h2>\n
<\/p>\n
\n

Splo\u0161no navodilo<\/h1>\n

Vaje koncipirajte abstraktno, nepredmetno … torej konkretno. Tako ne bo te\u017eav s \u00bbpomeni\u00ab in bo videti predvsem likovnost.<\/p>\n

Vaje nari\u0161ete sami (po svoji zamisli). Poudarek je na \u00bbnari\u0161ete\u00ab<\/strong>. S prosto roko. \u010crta mora bit prostoro\u010dna<\/strong>!<\/em><\/p>\n

Izdelki naj predstavljajo arhitekturo oziroma urbanizem. Torej naj bodo izdelki arhitekture oziroma urbanizmi.<\/strong><\/p>\n

Pri izvedbi imajo stari analogni mediji absolutno prednost.<\/strong> Predvsem prostoro\u010dna risba, kola\u017e … Izdelek slikate in nalo\u017eite v spletno u\u010dilnico.
\nVendar pazite, da bodo posnetki kvalitetni; ravni papirji, vzporedni robovi brez perspektivnega popa\u010denja in pa predvsem dobra osvetlitev. Mo\u017ena je tudi poobdelava na ra\u010dunalniku.<\/p>\n

*<\/p>\n

Uporabljam enakovredna pojma oblika in forma. Pomen imata enak. Rad bi le jasno lo\u010dil med formo, ki jo morate izbrati, ustvariti ali kakor \u017ee zahteva naloga in oblikami, ki pri delu nastajajo oziroma oblikami, ki so \u017ee tako lastnost vsega vidnega.
\nVse vaje oddate v eni sami skupni akrobatovi\u2014pdf podatkovnici.
\nIme podatkovnice: Ime Priimek 4.pdf
\nVelikost slik (vi\u0161ina) 1080\u00a0x (\u0161irina) 1920\u00a0px.
\n<\/strong>Ta pdf obsega torej dve<\/strong> strani.
\n<\/div>

<\/p>\n
\n

Odprti, polodprti, polzaprti\u00a0in zaprti prostor<\/h1>\n

Prostor med oblikami ima enako opti\u010dno vrednost kot prostor zntraj oblik. Kmalu odkrijem, da je ta prostor tudi povr\u0161ina. Problem pa je, da se mora ta koli\u010dina prostora prilegati razli\u010dnim formam. Te forme pa so pogosto take, da jih te\u017eko izmerim. Torej je likovni oblikovalec \u010dlovek, ki neprestano meri povr\u0161ine stalno spreminjajo\u010dih se form.
\nPo dolo\u010denosti (omejenosti) lahko prostore znotraj oblik razdelim v tri skupine. Zaprti prostori, popolnoma dolo\u010deni, tipa \u00bbo\u00ab ali \u00bbp\u00ab. Naslednja skupina predstavlja skoraj zaprte prostore tipa \u00bbn\u00ab ali \u00bba\u00ab. Tretja pa so odpri prostori, kot \u00bbc\u00ab ali \u00bbz\u00ab. Oblike prvih dveh tipov ni te\u017eko pravilno sestaviti v sestave (nize). Ko pa zlagam oblike tretjega tipa, kmalu ugotovim, da te\u017eko lo\u010dim med prostorom, ki pripada obliki sami, se pravi med njenim notranjim prostorom in med prostorom do sosednjih oblik. Re\u0161itev tega problema le\u017ei v spoznaju, da ima dolo\u010den del, to je presek obeh prostorov, dvojno funkcijo. Ta del je hkrati notranji in zunanji prostor. Ta vmesni del deluje kot meja. Se pa stalno spreminja s tem, ko se spreminja velikost elementov. Poleg tega bo vsak posameznik definiral to podro\u010dje nekoliko druga\u010de.<\/p>\n

Taki predeli z dvojno funkcijo se pojavljajo vsepovsod v sestavih (nizih). In sedaj sem\u00a0pri\u0161el do tega, zakaj so ornamenti in okrasje tako pomembni. Pomagajo likovnemu oblikovalcu in uporabniku ali gledalcu, da lahko jasneje in enostavneje dolo\u010dita notranji in zunanji prostor oblik in jih tako la\u017eje prepoznavata in med seboj razlikujeta in lo\u010dujeta.
\n<\/div>

<\/p>\n
\n

Definicije<\/h1>\n

Jedro naloge je v razlikovanju dveh pojmov: tekstura<\/strong> in struktura<\/em>. V sloven\u0161\u010dini je to v\u010dasih druga\u010de, kot v drugih evropskih jezikih.<\/p>\n

Tekstura<\/strong> je lastnost povr\u0161in. So gladke, hrapave … Teksturo<\/strong> povezujemo z otipom. Tekstura<\/strong> brusnega papirja. Vizualno jo povezujemo z rastri.<\/p>\n

Struktura<\/em> pa je zgradba, ustroj, sestav … lahko tudi kompozicija.<\/p>\n

Elementov teksture<\/strong> je vedno tako veliko, da jih nikakor ne bi \u0161tel. Nasprotno pa je elementov strukture<\/em> \u0161tevno mnogo.<\/p>\n

Torej je razlika med teksturo<\/strong> in strukturo<\/em> najprej v razmerju. Tekstura<\/strong> je tako drobna, da ni primerljiva s celoto. Po drugi strani pa elementi strukture<\/em> predstavljajo gradnike celote (predmeta) in zaznamo razmerje.
\nRazlika je tudi v sami obliki gradnikov: gradniki teksture<\/strong> so praviloma nerazpoznavnih oblik, gradniki strukture<\/em> pa so praviloma zelo jasne oblike.
\n<\/div>

<\/p>\n
\n

4\u20131 \u2014 Prvi del naloge<\/h1>\n

4\u20141a<\/strong>\u00a0Poi\u0161\u010dem zanimive\u00a0teksture:<\/strong> \u0161rafure, rastri … v barvah ali \u010dnobelo.
\n4\u20141b<\/strong>\u00a0Nari\u0161em zanimivo sliko, kompozicijo … ki temelji na povr\u0161inah. Ali pa si jo izmislim. Fasada, tloris, uli\u010dni prostor …
\n4\u20141c<\/strong>\u00a0S teksturami zamenjam svetlostne tone in barve. Kompozicija je lahko barvna ali \u010drnobela. Uporabljam ponavljanje, merilo, sloje in barvo. Izdelam\u00a0dve<\/strong>\u00a0kompoziciji. Kompoziciji naj bosta arhitekturi.<\/p>\n

Obe kompoziciji skupaj predstavim na enem skupnem le\u017ee\u010dem formatu 1080 x 1920 px. Obakrat izhajam iz ene in iste osnovne \u00bbpra\u2014slike\u00ab.
\n<\/div>

<\/p>\n
\n

4\u20132 \u2014 Drugi del naloge<\/h1>\n

4\u20142a<\/strong>\u00a0S teksturami prvega dela vaje izdelam dve novi kompoziciji.<\/p>\n

4\u20142b<\/strong>\u00a0Zlo\u017eim posamezne povr\u0161ine prvega dela vaje<\/strong> v celoto. Spreminjam velikosti in polo\u017eaje povr\u0161in in tako vplivam na ravnote\u017eje, napetost in globino. Da bi dosegel mo\u010dnej\u0161i u\u010dinek globine, lahko povr\u0161ine tudi deloma \u00bbvisijo\u00ab \u010dez format. Izdelam\u00a0dve\u00a0<\/strong>kompoziciji. Kompoziciji naj bosta arhitekturi.<\/p>\n

Obe kompoziciji skupaj predstavim na enem skupnem le\u017ee\u010dem formatu 1080 x 1920 px. Obakrat izhajam iz ene in iste osnovne \u00bbpra\u2014slike\u00ab.
\n.<\/p>\n

Oba dela vaje naj bosta \u010dim bolj enotna. Povezovalni elementi so to pot teksture<\/strong>. Torej iste teksture v vseh \u0161tirih slikah obeh delov vaje.<\/p>\n

Te\u017ea naloge je na prvem delu vaje. Kadar pa sem v dvomih, \u010de gre za pravilno razumevanje naloge, mi pogosto pomaga drugi del.<\/p>\n

Problem vaje k 4. predavanju je, da ve\u010dina ne lo\u010di med:
\n<\/strong>teksturo<\/em> \u2014 povr\u0161insko lastnostjo (povezano z otipno izku\u0161njo),
\n<\/strong>silhueto<\/em> \u2014 obrisom in
\n<\/strong>strukturo<\/em> \u2014 ustrojem\u00a0<\/strong>ter\u00a0zgradbo (notranjim ustrojem).<\/strong>
\n<\/div>\n

\n\n\n\n\n\n\n\n
Oblika \u2013 rokodelstvo<\/strong><\/td>\n|<\/td>\n\u00bbRokopis\u00ab<\/td>\n|<\/td>\nOblika kot taka<\/strong><\/td>\n|<\/td>\nOblika sama po sebi<\/td>\n<\/tr>\n
\u2014<\/td>\n<\/tr>\n
Oblika \u2013 obrt<\/strong><\/td>\n|<\/td>\n\u00bb\u010crkopis\u00ab<\/td>\n|<\/td>\nOblika do drugih oblik<\/strong><\/td>\n|<\/td>\nOblika \u2013 zbirka oblik<\/td>\n<\/tr>\n
\u2014<\/td>\n<\/tr>\n
Oblika \u2013 sistem<\/strong><\/td>\n|<\/td>\n\u00bbTipografija\u00ab<\/td>\n|<\/td>\nOblika do celote<\/strong><\/td>\n|<\/td>\nStandardni elementi in strojna izdelava dolo\u010dena z merskim sistemom<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vaja\u00a0k 4.\u00a0predavanju Likovnost in tipografija Arhitektura in tipografija Oblika \u2013 rokodelstvo | \u00bbRokopis\u00ab | Oblika kot taka | Oblika sama po sebi \u2014 Oblika \u2013 obrt | \u00bb\u010crkopis\u00ab | Oblika do drugih oblik | Oblika \u2013 zbirka oblik \u2014 Oblika \u2013 sistem | \u00bbTipografija\u00ab | Oblika do celote | Standardni elementi in strojna izdelava dolo\u010dena […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":74,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page_gallery.php","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-163","page","type-page","status-publish","hentry"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/P6QMb6-2D","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/163","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=163"}],"version-history":[{"count":71,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/163\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2822,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/163\/revisions\/2822"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=163"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}