Spletni u\u010dbeniki, ki se sproti spreminjajo, so te\u017eko opisljivi. \u017de Umberto Eco je opozoril, da ima splet lastnosti svitka, ki se razlikuje od knjige, kodeksa. Knjiga ima jasno strukturo, svitek pa je treba brati od za\u010detka do konca. Bon\u010dev \u00bbsvitek\u00ab Osnove likovne teorije morda prav zato veliko pozornost namenja strukturi, ki je vezana na sosledje predavanj pri predmetu ter podstruktur, ki se razvejajo v skoraj neulovljiv, \u017eiv organizem. Sicer si je te\u017eko predstavljati temeljni teoretski predmet likovnega podro\u010dja v fleksibilnem mediju. Za osnovno trdnost je poskrbel avtor z jasnim zaporedjem poglavij, ki jih narekuje narava likovnega jezika, fleksibilni del pa se izka\u017ee kot priro\u010den v aplikativnih vejah, kjer se po potrebi dodajajo novi oz. zamenjujejo stari (slikovni) primeri. Na za\u010detku naj opravim \u0161e z enim pomislekom: Ali obstajajo posebne likovne teorije za razli\u010dna podro\u010dja (arhitektura, slikarstvo, oblikovanje, \u2026). Ne. Obstaja ena likovna teorija, s pojmi, ki so posredovalnega zna\u010daja, konkretno likovno izgovorjavo pa jim dajo avtorji v razli\u010dnih medijih. Podstat je univerzalna, aplikacije so mnogotere. Kakor avtor navaja v 2. poglavju:<\/p>\n
\u00bbKajti: ker so likovni teoreti\u010dni pojmi odprti pojmi, ker samo posredujejo med obliko in vsebino, se jih je mogo\u010de poslu\u017eevati v vsakem odnosu do likovne forme, tako s strani ustvarjalca kakor s strani gledalca. Tak\u0161en odprt pojem zapre \u0161ele dolo\u010dena likovna praksa, ker se mora odlo\u010diti o obsegu in na\u010dinu njegove uporabe, v skladu s svojim miselnim izhodi\u0161\u010dem, s svojim likovnim nazorom.\u00ab<\/p>\n
Prva organizacijska shema so sosledja predavanj in vsebin: uvod v likovno teorijo, odnos med vizualnim in likovnim, likovnost kot oblika komunikacije; likovne izrazne prvine: svetlo\u2014temno, barva, to\u010dka, linija, oblika, ploskev, prostor in mo\u017eni medsebojni odnosi; likovna morfologija: likovne spremenljivke ali variable \u2014 velikost, oddaljenost, lega, osvetlitev, tekstura, opti\u010dna tesnost; odnos med obliko in vsebino v likovni produkciji; likovna (merska) kompozicija: pojem in nivoji likovne kompozicije; mera, merilo, modul, razmerje, sorazmerje; likovna kompozicija kot organizacija celovitosti likovnega prostora, kot sistem odnosov, intervali ter razmerja in relacije v likovnem prostoru, vloga mre\u017e v likovni kompoziciji, princip sorazmerja, sorazmerje v naravi in likovni umetnosti, na\u010drtovanje sorazmerij, uporaba sorazmerij v likovnosti, sistemi sorazmerij, standardni element, standardna izdelava, standardni merski sistem.<\/p>\n
Pri vsebinskem delu je razvidno upo\u0161tevanje logi\u010dnega sosledja, ki ustreza zahtevam in naravi predmeta, v drugem delu so opazna odstopanja od obi\u010dajnega kanona v obliki uvajanja specifi\u010dnih arhitekturnih vpra\u0161anj ter specifi\u010dnih potreb po oblikovalnih redih, sistemih, standardih.<\/p>\n
Drugi nivo organiziranja predstavlja notranja \u010dlenitev posameznega predavanja:<\/p>\n
Zaporedna \u0161tevilka teme in naslov teme,<\/strong> npr.: 8 Perceptivna realizacija prostora Vsekakor zanimiv pristop, ki pa spro\u017ei vpra\u0161anje o razmerju med likovnim prakticiranjem in likovnim teoretiziranjem pri izrazito teoretskem predmetu. Ali prakti\u010dna usmeritev ne zavzema preve\u010d prostora, ali aplikativnost ne prevlada nad \u010disto teorijo? Menim, da je strah odve\u010d, saj smo pri\u010da pravemu likovnemu teoretiziranju, ki pa za svojo korespondenco med profesorjem in \u0161tudenti uporablja avtenti\u010dni, likovni jezik. Ko so na likovni ravni dose\u017eene stopnje znanja od osnovnega razumevanja do samostojne, kreativne uporabe, jih je na koncu mogo\u010de tudi verbalizirati. Obratno, iz besednih na\u010drtov pa nujno \u0161e ne sledi nobena zavezujo\u010da likovna izjava. Na tem mestu lahko ugotovim, da je avtor zelo dobro izkoristil mo\u017enosti sodobne tehnologije, ki podpira u\u010dni proces prav z osmi\u0161ljeno rabo likovnega jezika in ga hkrati demonstrira kot pravi in ustrezni jezik likovne korespondence, tvornosti, izra\u017eanja kompleksnih misli in odnosov.<\/p>\n Bon\u010dev sistem v marsi\u010dem ubira obratne poti od privajenih. \u010ce za likovno urejanje obi\u010dajno izhajamo iz celote, ki jo nato \u010dlenimo, preme\u0161\u010damo, razporejamo, potem Bon\u010do zanima potencial enote, elementa, delca. Vzame osnovno likovno enoto in jo za\u010dne razvijati (podobno, kot velja v fraktalni geometriji), sestavljati v ve\u010dje komplekse, strukture \u2026 po nekem enovitem na\u010delu, na\u010drtu, pravilu, torej sistemu. Zato je za moje razumevanje njegovega dela (tudi pri obravnavanem u\u010dbeniku) najbolj relevantna pozicija \u00bbGospodarja sistema\u00ab. Dopu\u0161\u010da, generira, spodbuja rast oblikovnih organizmov in radovedno opazuje in poizku\u0161a razumeti, kak\u0161ne vrste\u00a0 je celota, ki pred njim raste. Ali ima potenciale rasti, prehodnosti, kompleksnosti, ali se morda zapira, sesipa vase, degenerira? Vse te oblikotvorne raziskave so pomembne zato, ker lahko z njihovo pomo\u010djo svet vidimo druga\u010de: kompleksne, zapleteno \u010dlenjene, sestavljene, komponirane celote lahko uzremo v obliki nekaj bazi\u010dnih podatkov o izhodi\u0161\u010dni obliki, kompleksnosti njenega razvoja (\u0161tevilu generacij), koli\u010dine naklju\u010dja pri rasti.<\/p>\n Pozicija upravljalca sistem torej ni enaka, kot pri obi\u010dajnem likovnem komponiranju (urejanju celote), marve\u010d v prepoznavanju oblikovnih potencialov osnovnih oblik, likovnih izrazil, oblikovalnih enot in pozorno opazovanje tega, kar iz njih nastane, ko jih po\u017eenemo v interakcijo, aktiviramo z izbranim miselnim encimom, pravilom, algoritmom. Ker so \u00bbduhovna poganjala\u00ab lahko zelo razli\u010dnih vrst, so lahko tudi rezultati zelo razli\u010dni. Iz iste kode lahko zrastejo razli\u010dni organizmi. To se mi zdi temeljni prispevek Bon\u010deve oblikotvorne metode, ki je ne uporablja le v pedago\u0161ki praksi, marve\u010d jo stalno sproti preverja v svoji likovni praksi. Sistemati\u010dnost, ki veje iz obojega, vliva pogum \u0161tudentom, da se odpravijo iskat novih oblikovnih odkritij brez strahu, da bi likovna teorija zatrla \u00bbmlado rast\u00ab, da bi sistemati\u010dnost rezultirala v rigidnosti, da bi likovno logi\u010dna doslednost povzro\u010dala razumarsko dolgo\u010dasnost ali do\u017eivljajsko hladnost.<\/p>\n U\u010dbenik, ki ga listam, odvijam, razkrivam po njegovih vejah v vseh smereh, je strokovno dosleden, didakti\u010dno inovativen in ustvarjalno navdihujo\u010d, tako da ga z veseljem priporo\u010dam v uporabo na visoko\u0161olski stopnji arhitekturnega izobra\u017eevanja.<\/p>\n 26. 7. 2017<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Recenzija izr. prof. dr. Jaka Bon\u010da: Osnove likovne teorije, spletni u\u010dbenik za \u0161tudente 2. letnika arhitekture Recenzent: prof. mag. \u010crtomir Frelih, akad. graf. spec. Univerza v Ljubljani, Pedago\u0161ka fakulteta Spletni u\u010dbeniki, ki se sproti spreminjajo, so te\u017eko opisljivi. \u017de Umberto Eco je opozoril, da ima splet lastnosti svitka, ki se razlikuje od knjige, kodeksa. Knjiga […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-1292","page","type-page","status-publish","hentry"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/P6QMb6-kQ","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1292","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1292"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1292\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1301,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1292\/revisions\/1301"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1292"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nPredavanje:<\/strong> Predavanje je na spletu predstavljeno kot zaporedje slikovnega gradiva, ki ponazarja obravnavano problematiko in s katerim predavatelj ilustrira svojo razlago.
\nPovzetek:<\/strong> Gre za besedni zapis klju\u010dnih tez, pojmov struktur, odnosov.
\nVaja:<\/strong> Podrobno je predstavljena likovna naloga, likovni problem in ponujene nekateri zgledi mo\u017enih na\u010dinov re\u0161evanja likovnih problemov. Podana so tudi tehni\u010dna navodila v zvezi s formatom in ra\u010dunalni\u0161kimi orodji za obdelavo in po\u0161iljanje.
\nRazlaga vaje, primeri:<\/strong> Sledijo primeri izvirnih re\u0161itev v umetnosti, s poudarkom na \u0161ir\u0161em podro\u010dju oblikovanja prostora.
\nPrimeri vaj teko\u010dega leta:<\/strong> Objavljeni so aktualni izdelki \u0161tudentov teko\u010dega letnika.<\/p>\n