{"id":128,"date":"2015-08-25T07:28:08","date_gmt":"2015-08-25T06:28:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/?page_id=128"},"modified":"2026-04-21T17:59:33","modified_gmt":"2026-04-21T15:59:33","slug":"3-oblika-in-vsebina-vaja","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/sl\/3-oblika-in-vsebina-vaja\/","title":{"rendered":"3 Vaja"},"content":{"rendered":"

Vaja k 3. predavanju<\/h1>\n

Oblika in vsebina<\/h2>\n

Okoli\u0161\u010dine (contextus) in vsebina (contentum)<\/p>\n

<\/p>\n
\n

Splo\u0161no navodilo<\/h1>\n

Vaje koncipirajte abstraktno, nepredmetno … torej konkretno. Tako ne bo te\u017eav s \u00bbpomeni\u00ab in bo videti predvsem likovnost.<\/p>\n

Vaje nari\u0161ete sami (po svoji zamisli). Poudarek je na \u00bbnari\u0161ete\u00ab<\/strong>. S prosto roko. \u010crta mora bit prostoro\u010dna<\/strong>!<\/em><\/p>\n

Izdelki naj predstavljajo arhitekturo oziroma urbanizem. Torej naj bodo izdelki arhitekture oziroma urbanizmi.<\/strong><\/p>\n

Pri izvedbi imajo stari analogni mediji absolutno prednost.<\/strong> Predvsem prostoro\u010dna risba, kola\u017e … Izdelek slikate in nalo\u017eite v spletno u\u010dilnico.
\nVendar pazite, da bodo posnetki kvalitetni; ravni papirji, vzporedni robovi brez perspektivnega popa\u010denja in pa predvsem dobra osvetlitev. Mo\u017ena je tudi poobdelava na ra\u010dunalniku.<\/p>\n

*<\/p>\n

Uporabljam enakovredna pojma oblika in forma. Pomen imata enak. Rad bi le jasno lo\u010dil med formo, ki jo morate izbrati, ustvariti ali kakor \u017ee zahteva naloga in oblikami, ki pri delu nastajajo oziroma oblikami, ki so \u017ee tako lastnost vsega vidnega.
\nVse strani\u00a0vaje oddate v eni sami skupni akrobatovi\u2014pdf podatkovnici.
\nIme podatkovnice: Ime Priimek 3.pdf
\n<\/strong>Velikost slik (vi\u0161ina) 1080\u00a0x (\u0161irina) 1920\u00a0px.
\n<\/strong>Ta pdf obsega torej dve<\/strong> strani.
\n<\/div>

<\/p>\n
\n

Meditacija<\/h1>\n

Mojo okolico le izjemoma sodim po absolutnih merilih. En meter ne\u010desa mi ne pove veliko. Za vi\u0161ino mize je to odlo\u010dno preve\u010d, za vi\u0161ino odraslega \u010dloveka pa \u010disto premalo. \u010ce re\u010dem, da stanujem v rde\u010di hi\u0161i, mi to obi\u010dajno pove ve\u010d, ker zgradbe praviloma niso barvite. \u0160e vedno pa ne vem kak\u0161na je ta dolo\u010dena rde\u010da barva. Torej izvem veliko ve\u010d iz relacij, ko predmete med seboj primerjam. Relacije, kot so ve\u010dji\u2014manj\u0161i, bli\u017eje\u2014dlje, spredaj\u2014zadaj, spodaj\u2014zgoraj \u2026 mi dokaj hitro naslikajo podobo prostora oziroma okolice.<\/strong>
\nKot sem sku\u0161al smer na\u0161ega delovanja pri predmetu prikazati na predavanjih se bomo ves \u010das vrteli okoli sedmih parametrov, spremenljivk oziroma funkcij, ki opisujejo prav to. Tri, ki so konceptualne oziroma konstitutivne, ki prostor vzpostavljajo (velikost, razdalja in kot), tri, ki prostor na videz realizirajo (obarvanost\u2014osvetljenost, (povr\u0161inska) tekstura in opti\u010dna tesnost) in \u0161e ena za zmedo (pomen).<\/strong>
\n<\/div>

<\/p>\n
\n

Problem oblike in ozadja<\/h1>\n

Uokvirjanje najdem povsod. Z okvirjem sliko izpostavim kot likovno delo iz okolice. Tako sem\u00a0pozoren na likovno delo samo in ga pogosto zaznavam popolnoma izoliranega od svoje okolice. Police, podstavki in vitrine predstavljajo \u00bbodre\u00ab za razstavljanje predmetov. Kro\u017enik uokvirja \u010dajno skodelico in postavitev dolo\u010da elemente scenerije na mizi. Obrezovanje, robovi, okvirji in prekinitve (cezure, rezi) so temeljni viri oblikovanja.
\nRobovi predstavljajo za\u0161\u010ditni tampon okrog vsebine oblikovanja. Predstavljajo tudi prostor za dodatne informacije. \u0160ir\u0161i robovi predmet sam bolj izpostavijo. Z o\u017ejimi robovi lahko ustvarim vtis, da vsebina izgleda ve\u010dja.<\/p>\n

\u00bbV \u017eivo\u00ab postavljen predmet na videz presega svoje meje in ozadje izgine. Predmet izgleda ve\u010dji in pomembnej\u0161i. Predmet lahko presega ozadje z ene, dveh \u2026 strani \u2014 spreminjata se intimnost in u\u010dinek predmeta.<\/p>\n

Predmet sam si lahko vsak razlaga po svoje. Z dodajanjem elementov spreminjam njegov pomen. Kombiniram jih lahko na sto in en na\u010din. Ostali elementi so lahko predmetu podrejeni ali nadrjejeni; so lahko ve\u010dji ali manj\u0161i, postavljeni ob ali \u010dez predmet; lahko so transparentni ali pa predmet zakrivajo; lahko so jasni ali pa dvomljivi. Elementi lahko spo\u0161tujejo ali pa zanikajo meje predmeta. Z elementi, ki jih postavim \u010dez predmet, ustvarim konflikte v \u010ditljivosti. Z okvirji, podlagami, prosojnimi barvami lo\u010dujem elemente od predmeta.
\n<\/div>

<\/p>\n
\n

Definicije<\/h1>\n

Oblika<\/strong> je lastnst po kateri se predmet lo\u010di od ozadja.<\/p>\n

V nekem smislu gre za odnos med vsebino in okolico (okoli\u0161\u010dinami).<\/p>\n

Ali je neka vsebina v razli\u010dnih okoli\u0161\u010dinah \u0161e vedno ista vsebina? Po zaznavni vrednosti gotovo ne.<\/p>\n

Ali je nek predmet v druga\u010dni okolici \u0161e vedno isti predmet? Ne zaznamo ga kot enakega.<\/p>\n

<\/div>

<\/p>\n
\n

3\u20131 \u2014 Prvi del naloge<\/h1>\n

Vsebina (Contentum)<\/span><\/h1>\n

Predstavljam si arhitekturo, ko moram zaradi nekega razloga nekaj \u00bbpolo\u017eiti\u00ab \u010deznjo. Recimo, da moram \u010dez fasado montirati napis Ljubljanska banka. Recimo, da bi \u017eelel, da hi\u0161o preraste ovijalka. Kako to naredim, da ne bo hi\u0161a \u00bb\u0161aujasta\u00ab (mislim na razliko med urejeno mo\u0161ko brado in brado, ki si jo nekdo pusti rasti, da se mu ni potrebno briti). Lahko, da moram hi\u0161o oble\u010di v drugo fasado zaradi toplotne za\u0161\u010dite ali podobnega (recimo Pivovarna Union). Mislim, da bi bila dobra primerjava tudi \u0161minka na obrazu. Z njo maskerji v gledali\u0161\u010du ali operi ali pa kar kdo sam doma lahko dose\u017eejo neverjetne spremembe obraza.<\/p>\n

\u0160e najbolj dobeseden primer pa bi bil kako povzdignem Zoisovo hi\u0161o (nasproti na\u0161e fakultete) iz hi\u0161e nekdaj provincialnega mesta v pravo pala\u010do. Predlagam kar, da \u00bbnalepim\u00ab \u010deznjo elemente klasi\u010dne kompozicije: polstebre, pilastre, vence; naka\u017eem rizalite (z njimi dobim ve\u010ddelno fasado) in bazo.<\/p>\n

Za navdih pa \u0161e trije zanimivi primeri:
\nAustin Kleon: Newspaper Blackout Poems<\/a>,
\nTom Phillips: Humument<\/a>\u00a0in
\nJonathan Safran Foer: Tree of Codes<\/a><\/p>\n

Oziroma \u0161e en primer. Kaj se zgodi, ko nememu filmu dodamo zvok. Vtis je, da film ni ve\u010d isti. S tem se je ukvarjal argentinski skladatelj Mauricio Kagel, ko je pisal glasbo za sicer nemi\u00a0film Nosferatu<\/a>.
\n<\/div>

<\/p>\n
\n

3\u20131 \u2014 Prvi del naloge \u2013 nadaljevanje<\/h1>\n

3-1a<\/strong> Nari\u0161em kompozicijo (fasado, ulico, trg, tloris; pravokorni pogled, aksonometrijo, perspektivo …). To eno sliko uporabim za oba primera prve naloge in za oba primera druge naloge.
\n3-1b<\/strong>\u00a0Poi\u0161\u010dem \u00bbprovokativne\u00ab elemente, ki jih bom postavljal \u010dez kompozicijo.
\n3-1c<\/strong>\u00a0Del kompozicije prekrivam oziroma menjam\u00a0z novimi elementi. Eno naj osvetljuje drugo. Elementi niso le deli slike temve\u010d so aktivni in delujejo kot fokusne to\u010dke. Med delom se spra\u0161ujem: je slika ploskovita ali prostorska? Kako izgleda obrnjena na glavo? Kako me linije, oblike in vzorci slike napeljujejo, da postavim elemente? Nari\u0161em\u00a0dve<\/strong>\u00a0kompoziciji. Kompoziciji naj bosta arhitekturi.<\/p>\n

Obe kompoziciji skupaj predstavim na enem skupnem le\u017ee\u010dem formatu 1080 x 1920 px. Obakrat izhajam iz ene in iste osnovne \u00bbpra\u2014slike\u00ab.
\n<\/div>

<\/p>\n
\n

3\u20132 \u2014 Drugi del naloge<\/h1>\n

Okoli\u0161\u010dine (Contextus)<\/span><\/h1>\n

Ta del vaje je druga\u010den, kot je bil lani!<\/h1>\n

Okenske in vratne odprtine so lahko brez okvirjev. Tradicionalno pa imajo okna in vrata, okvirje. Fasada ima na vogalu \u0161ivan rob in na vrhu venec. Venci so tudi med eta\u017eami, spodaj pa je rustika. \u010ce se izrazim grafi\u010dno oblikovalsko: s tem izbolj\u0161ujem \u010ditljivost. Namen vsakega oblikovanja je pospe\u0161evanje prena\u0161anja informacij. Kako najdem vhod v gladki stekleni fasadi?
\n3-2a<\/strong> Uporabim sliko prve naloge za oba primera druge naloge. \u010ce je potrebno, izoliram glavno, vodilno formo.
\n3-2b<\/strong> Ustvarim\u00a0dve<\/strong> kompoziciji z robom, okvirjem, ozadjem ali kombinacijo\u00a0vsega\u00a0okoli oziroma zadaj prej\u0161nje slike. Uporabim rob, da z njim kaj poudarim, izpostavim. Rob lahko prevlada nad sliko in postane sam dominantna oblika. Vklju\u010dim \u0161e druge elemente v svoje re\u0161itve. Namesto robov in okvirjev lahko menjam ozadja.<\/p>\n

Robovi in ozadja so druge arhitekture. Ali pa drugo vreme.<\/p>\n

Nari\u0161em\u00a0dve<\/strong> kompoziciji. Kompoziciji naj bosta arhitekturi.<\/p>\n

Obe kompoziciji skupaj predstavim na enem skupnem le\u017ee\u010dem formatu 1080 x 1920 px. Tudi tokrat obakrat izhajam iz ene in iste osnovne \u00bbpra\u2014slike\u00ab.
\n<\/div>
\n

\"Primer <\/div>
Fig. 1:
\n Primer vaje: Anastasija Jeli\u0107
\n<\/h6> <\/div><\/div>
\n
\"Primer <\/div>
Fig. 2:
\n Primer vaje: Anastasija Jeli\u0107
\nLetos je ta del vaje druga\u010den! Vendar spet dve risbi na enem formatu.
\n<\/h6> <\/div><\/div><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vaja k 3. predavanju Oblika in vsebina Okoli\u0161\u010dine (contextus) in vsebina (contentum)<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":66,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page_gallery.php","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-128","page","type-page","status-publish","hentry"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/P6QMb6-24","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/128","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=128"}],"version-history":[{"count":91,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/128\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2820,"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/128\/revisions\/2820"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.rototype.org\/olt\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=128"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}