Začetek prelamljanja

Ko odprem InDesign, še preden odprem nov dokument, najprej pogledam nastavitve.

General: Absolute Numbering
Type: Use Typographer’s Quotes, Automatically Use Correct Optical Size, Apply Leading to Entire Paragraphs
Advanced Type: Superscript in Subscript: 50 %, 30 %
Units and Increments: Origin: page, Horizontal in Vertical: Millimeters, Stroke: Points
Grids: bom nastavil kasneje
Dictionary: Double Quotes: »«, Single Quotes: ‚‘

Nov dokument

Odprem nov dokument: Facing Pages, Primary Text Frame, dimenzije papirja, število stolpcev—Columns in širine robov—Margins;

More Options: Bleed 3 mm.

V dokumentu:

Grem na tipično stran—Master page. Izberem levo in desno hkrati (!).
Layout / Margins and Columns: nastavljam tako dolgo, da mi je všeč.

Na prvo stran (ne na tipično stran—Master Page!) vlijem besedilo. Prenastavljam robove in stolpce do onemoglosti.

S pisavo se ta hip ne obremenjujem. Najprej moram določiti kako se zlagajo ploskve v format.

Spreminjam širino in višino knjižnega bloka, število stolpcev v posameznem knjižnem bloku, dodajam nove. Rezultat mora biti najlepša možna stran.

Določim glavo, nogo, naslov časopisa …

Določim velikost pisave in razmak med vrstami—Leading.

Pogledam kako visoka je cela stran. Praktično je, da je mera v tiskarskih enotah—px. Delim to mero z razmakom med vrstami in dobim število vrst in še nekaj decimalk, ki jih spregledam. Ponovno delim višino strani, le da to pot s številom vrst (rezultat iz prejšnjega koraka). Dobim točen razmak med vrstami—Leading. Zapišem si ga na listek zaokroženega na tri decimalna mesta.

Grem v nastavitve / nastavitve mreže—Grids.
Document Grid / Vertical / Gridline Every: vpišem mero razmaka med vrstami na tri decimalna mesta točno. Ta mera je hjkrati Leading vodilne pisave.
Baseline Grid / Start: 0 mm.
Relative To: Top Margin.
Increment Every: ponovno vpišem mero razmaka med vrstami.

Mreža

Grem na tipično stran. V prvo vrsto vtipkam malo črko x. Izberem knjižna bloka leve in desne strani. Toliko časa knjižna bloka dvigujem, da se zgornji rob malega »x« ravno dotakne zgornjega roba lista.

Z Rectangle Frame tool izmerim višino te črke »x« od gornjega roba papirja do spodnjega roba črke. To mero vnesem v nastavitvah mreže—Grids v Baseline Grids Start.

Sedaj imam dve mreži. Document Grid mi dloča zgarnji rob slik in podobnih elementov z jasno izraženim zgornjim robom. Baseline Grid pa mi določa njihov spodnji rob. Zapleteno, vendar se splača. Na koncu se čuti popolni red.

Imam pa še eno zadrego. Popraviti moram zgornji in spodnji rob na strani. Zgornji rob mora biti namreč natančni večkratnik razmaka med vrstami in je zato lahko samo na eni od linij, ki jih določa Document Grid.

Še bolj točno oziroma uporabno pa bi bilo, če bi zgornji rob potekal točno na zgornjim robom velike črke X (tukaj veliki X in ne mali). Torej z metodo »poskusi in popravi« določim točno širino zgornjega roba lista. (Samo za poznavalce—težave na vidiku.)

Spodnji rob pa mora pasti na spodnji rob spodnje vrste besedila v knjižnem bloku. Torej ga določa baseline grid.

Glavnih težav je s tem konec.

Dokončno določim še križnik in veznik, torej zunanji in notranji rob. Lahko kompliciram še naprej in smiselno ponovim postopek določanja širin še v vodoravni smeri. Za Document Grid izračunam in nastavim še vodoravne razmake v mreži. Širine robov, stolpcev in žlebov bi morale biti točni večkratniki. Verjetno pa ni nujno, da je nastala mreža kvadratna.

Telo

Odprem dialog Paragraph Styles. Naredim nov stil. Poimenujem ga »Telo«.
Basic Character Formats: izberem pisavo in rez—verjetno Regular. Nastavim velikost in razmak med vrstami (prepišem iz listka). Vpisani razmak je lahko tudi manjši.
Advanced Character Formats: poravnava—Allignment, umik prve vrste … slovenščina
Indents and spacing: Align to Grid: All Lines.
Justification: Word Spacing: 90 %, 100 %, 110 %; Letter Spacing: 0 %, 0 %, 0 %; Glyph Scaling: 95 %, 100 %, 105 %.