Prelom portfolia v formatu časopisa

Mreža

Ena mreža — dva izdelka

Najprej pogledam članek najboljših primerov po izboru ArchDaily.

Mislim, da po oblikovni plati znamo boljše. Kar se pa tiče vsebine pa presodite sami kje smo.

Zraven pa za razmislek še pogledam članek: Zakaj vse spletne strani izgledajo enako.

Alternativna modularna hiša

.

Besedilo v modri barvi … preskočim ga … tukaj je samo za razmišljanje.

Najprej iskanje po internetu in revijah:

Poiščem primere hiš, kjer je konstrukcija hiše hkrati tudi njena oprema. Recimo »hiša iz omar« (Shigeru Ban), iša iz stopnic kjer so stopnice hkrati tudi mze in stoli …

Razmislim kaj je povzročil novi zakon o toplotni izolaciji. Konstrukcija skoraj ne more več biti hkrati tudi arhitekturni izraz. Hiše so zavite v »šale«; le ti pa so zato lahko kakršni koli že. Recimo.
S tem pa konstrukcija ni več nujno stena; lahko so le stebri, slopi … ki so hkrati tudi sestavni deli opreme.

Kompozicija na mreži

Kaj je pravzaprav kompozicija. Pogledam pri Osnovah likovne teorije. Včasih pomaga, če pogledam nasprotje. Kompoziciji je nasprotna improvizacija. Tudi ta sledi pravilom, le da so le—ta drugačna. Za referenco pogledam knjigo Dereka Baileya: Improvizacija; njena narava in praksa v glasbi.

Pravzaprav bi rad našel nekakšnega generalnega urejevalca sistema kakor si je želel junak Arnold Leverkühen Thomasa Manna v romanu Dr. Faustus; življenje nemškega skladatelja Adriana Leverkühna, kakor ga pripoveduje neki prijatelj. Prav posebej je nauk, ki je v bistvu nauk nemškega skladatelja Arnolda Schönberga, razložen v XXII. poglavju.

Referenčni imeni na področju mrež v grafičnem oblikovanju sta, recimo, dve:

Josef Müller—Brockmann: Grid systems in graphic design / Rastersysteme in die visuelle Gestaltung — pdf

in pa že prej omenjeni

Karl Gerstner: Designing Programmes — pdf

Analiza štirih časopisov

Poskeniram prve strani štirih različnih dnevnih časopisov, slikanic, katalogov … štiri sorodne tiskovine. Sliko si naložim kot ozadje v InDesignu. Pazim, da nastavim prave mere dokumenta.
Čez sliko položim »stolpce«. Narišem ozke in visoke pravokotnike od vrha strani do spodnjega roba. Obarvam jih v prosojno barvo, da dobro vidim sliko v ozadju. Okvir ploskve verjetno ne bo na mestu.
Narišem vodoravne črte na mestih, kjer je stran v celoti ali pa vsaj opazno prerezana počez. Dobil sem nekaj mreži podobnega.
Skušam ugotoviti po kakšnem pravilu se stolpci med seboj povezujejo za potrebe člankov, naslovov, fotografij …
Od tujih bi pogledal The Guardian. Od naših pa gotovo Delo (Ermin Medjedović) in pa zgodovinske Razglede (Ranko Novak) iste časopisne hiše (če jih še kje najdete).

Analiza štirih tlorisov

Podobno, kot sem prej analiziral časopise, analiziram tlorise. Verjetno pa ni vseeno katere vzamem za vzor. Med našimi starejšimi arhitekti predlagam Savina Severja. Le—ta je projektiral silno urejeno, modularno, na mrežah … tako v tlorisu, kot v detajlu. Začnite kar z njim, da boste ujeli bistvo analiz. Potem poiščite še druge primerne arhitekte, ki so delovali modularno urejeno.

Analiza — nadaljevanje

Fotografiram oziroma poskeniram tipične pojavnosti besedila: stolpec, naslov, podnaslov … Sliko si naložim kot ozadje v InDesignu. Pazim, da bo slika prave velikosti — 1 : 1.
Čez sliko položim »škatlo za besedilo — text box«. V škatlo pišem besedilo. Po možnosti isto, kot je na sliki. Lahko si pomagam z optičnim prepoznavalcem črk. Sam uporabljam internetno storitev OnlineOCR.
Skušam ugotoviti črkovno vrsto — tipografijo, velikost pisave, razmak med vrstami — leading … razmake med črkami — tracking, ki niso nujno »navadni«.
Tako poznam kompozicijo, ustroj, zgradbo … časopisov.

Poznam tudi gradnike in njihove gradnike.

Analiza tlorisa — nadaljevanje

Kompozicija

Nekaj sem se naučil. V InDesignu odprem nov časopis. Določim format in robove. Določim število stolpcev.
Samo s ploskvami različnih sivin ustvarim štiri variacije vsakega štirih časopisov — skupaj torej štiri krat štiri kompozicije.
Koliko si lahko dovolim? Nekje od posamezne izdaje pa do zmernega preoblikovanja — redesigna.

Načrt

Na osnovi prejšnje »Kompozicije« narišem načrte za vse analizirane časopise.
Najprej potrebujem mrežo.
Narišem »pravilnik«, kako to mrežo uporabljam.
Format strani.
Robovi: zgornjik, spodnjik, križnik (zunanji rob) in veznik (notranji rob).
Število stolpcev; žlebovi med njimi.
Glavne vodoravne linije oziroma žlebovi (če so).
Določim tipično izmenjevanje besedila in slik; kako se slike vrinejo v besedilo.

Pogosto omenjam nekakšen manifestu grafičnega oblikovanja iz dvajsetih let. Ла́зарь Ма́ркович Лиси́цкий oziroma Эль Лиси́цкий: Супрематический Сказ Про Два Квадрата в Шести Постройках (Lazar Markovič Lissitzky oziroma El Lissitzky: Suprematistična pripoved o dveh kvadrativ v šestih konstrukcijah).

Načrt prostora

Narišem načrt hiše.
Delam z iteracijami …
Rišem na mreži, ki sem jo preštudiral in razvil za časopis.
Ena mreža — dva modula — dve merili
Ena zasnova — dva modula — dve merili

Prelom — prvi del

Časopis spremenim v svojo tiskovino.

Vzamem format, recimo 580 x 420 mm — format časopisa Delo.

Določim robove.

Določim število stolpcev.

Določim kako se prispevki sestavljajo v stran.

Določim glavo, nogo, naslov …

Ta hip se ukvarjam samo s ploskvami. Besedilo me še ne zanima. To pustim za naslednji korak.

Oblikujem prvo stran, zadnjo stran in dve notranji strani.

Izdelam tri različice.

Posamezni koraki so opisani na drugem mestu.

Opisano izdelavo mreže lahko pustim za prihodnji korak. Bi bilo pa prav, da navodilo vsaj preberem.

poiščem, zberem ves material: besedila, slike …

Prelom — drugi del

Določim robove. Res je. Ponovno se zabavam z njimi.

Določim stile pisav.

Vse vrste vseh besedil se morajo lepiti na mrežo.

Določim glavo, nogo, naslov …

Izdelam vse štiri strani z vstavljenimi slikami.

Posamezni koraki so opisani na tukaj.

Ker imam dve mreži, pazim, kaj ravnam na eno in kaj ravnam na drugo.

Ena je za spodnje robove slik in besedila, druga je za zgornje robove slik.

Še veliko zanimivega branja o »delovanju« knjige v digitalni dobi. Craig Mod, recimo začnem nekje pri dnu arhiva z zanimivim člankom: Knjige v času iPada.

Prelom — tretji del

To je pravzaprav načrtovalska faza. Premislek in načrtovanje sta bistvena. Prva je jasnost. Videz je na drugem mestu.

Oblikujem glavo, nogo, naslov … in še vse duge stalne elemente, ki so na vsaki strani.

Premislim, če sta strani simetrični ali se leva preprosto ponovi še desno.

Ko imam več tipičnih strani, premislim, ali nove tipične strani »temeljim« na prejšnjih ali jih zasnujem popolnoma na novo.

Izdelam vse strani z vstavljenimi slikami.

Postopek pa je deloma opisan tukaj.

Pa še zelo zanimiva povezava na članek na že itak zanimivi strani.

Izvedba — pohištvo

Narišem »načrte za izvedbo«.
Zasnujem in narišem vse potrebne kose pohištva.
Pohištvo je modularno, sestavljivo iz kosov in sestavljivo med seboj.
Zapolnim ves prostor.