Odpadla in spet najdena delavnica

Začnemo v petek, 16. aprila ob 18. uri.

Nadaljujemo po trikrat na teden skozi tri tedne.

Ponedeljek, sreda in petek, vsakič ob 18. uri.

Vderjetno sledita premor in še zadnje srečanje.

Zloženka

Format 315 x 680 mm.

Ena sama pola, dvostranski digitalni tisk.

Zgibano.

Nobenih izrezov.

.

Vsak pripravi svoj predlog, tiskamo najboljšega.

Najboljšega izberemo dvakrat:

— po mnenju udeležencev;

— po mojem mnenju;

na koncu se nekako zmenimo za zmagovalno zasnovo.

Zmagovalcu digitalno stiskamo izdelek.

Za navdih pa še zanimivi pristopi:
Austin Kleon: Newspaper Blackout Poems,
Tom Phillips: Humument in
Jonathan Safran Foer: Tree of Codes

.

Rijks Museum Guide

.

Posebno »čuden« roman, ki je pisan kot leksikon: Милорад Павић: Хазарски речник

Zanimive povezave, ki ste jih našli:
Metrorepro
Columnfivemedia
Architectural Model Festival Brochures
Bauhaus-Lab
A Feast for the Eyes
momadesignstudio
Tom Clarke
Hélène Glowinski
Emre Ozbek

Vsebina / podatki

Do prvega srečanja naj vsak poišče podatke. Tema naj bo visoko šolstvo in univerza.

.

Med starejšimi zelo pogosto slišim, da je bilo v Jugoslaviji vse boljše. S pomočjo podatkov Statističnega urada Republike slovenije lahko to izjavo potrdim ali pa ovržem. Poskusim in preverim trditev sam. Po lastnem izboru in lastni presoji izberem nekaj podatkov. Lahko je to, recimo, zadolženost na prebivalca. Nekje sem videl podatek, da smo bili ob koncu Jugoslavije na prebivalca zadolženi za vrednost enega kavča, danes pa naj bi bili na prebivalca zadolženi za vrednost enega ne ravno slabega avtomobila.

Na FaceBooku sem videl podobno raziskavo, ko je nekdo primerjal povprečni dohodek, koliko kruha je (bilo) možno za ta denar kupiti, koliko knjig je (bilo) tiskanih na prebivalca … V tem primeru je bila ugotovitev prav nasprotna: danes je neprimerno bolje. Manjkal pa je pogled na zdravstveni sistem, stanje gozdov …

Poskusim in vidim ali so bili morda ljudje prej bolj zadovoljni zato, ker so imeli manjše potrebe in manj želja.

.

Cilj naloge ni objektivnost. Zanima me kako številske in morda še druge abstraktne podatke jasno, očitno … prikažem.

Analiza podatkov

Imam podatke samo v dveh stolpcih?

Sem si izbral samo dve leti iz dveh obdobij, ki ju primerjam?

Imam podatke v veliko stolpcih?

Ali res potrebujem »masivni predalnik« ali lahko podatke prikažem brez okvirčkov?

Potrebujem številski poltrak na koordinatnih oseh?

Ali sploh potrebujem koordinatne osi?

Analiza grafičnih prikazov podatkov

Za širjenje obzorja poiščem čim več čim bolj različnih načinov vizualizacije podatkov.

Pred srečanjem jih pošljem po pošti, da se bo zgodila skupna predstavitev.

Najprej, verjetno, pogledam kaj je počel Edward Tufte. Zanimivo, da je na prvi stran povezava na film

Inge Druckrey: Teaching to See on Vimeo. Prav ta povezava je že nekaj let na strani prve vaje predmeta Predstavitvene tehnike 1.

Besedilo, ki osvetljuje vlogo tega filma.

Možnosti je zelo veliko. Raje ne rišem ilustracij. Abstraktne podatke skušam predstavit abstraktno in hkrati »očitno«.

Tehnično to verjetno pomeni, da bom uporabljal tabele. Ali pa »arhitekturno« tehnično risbo.

Ko že omenjam »arhitekturno« risbo: Edward Tufte med referencami navaja tudi knjigo Robert Venturi, Denise Scott Brown in Steven Izenour: Learning from Las Vegas. Sploh pokriva zelo široko področje. Piše tudi o zlatem rezu …

Pa še ena zanimiva knjiga: Scott Christianson: 100 diagrams that Changed the World — From the earliest cave paontings to the innovation of the iPod.

Analiza zloženk

Najprej pogledam članek najboljših primerov po izboru ArchDaily.

Mislim, da po oblikovni plati znamo boljše. Kar se pa tiče vsebine pa presodite sami kje smo.

Zraven pa za razmislek še pogledam članek: Zakaj vse spletne strani izgledajo enako.

Začetek

Prav bi bilo, da za uvod pogledam po svetu kako podobne zadeve izgledajo. Kaj vse je možno.

Preštudiram knjigo Karl Gerstner: Designing Programmes — pdf. (Zakaj pa ne najdem nemškege originalne različice?)
Če pa najdete drugo izdajo, pa še toliko boljše. Gospod Gerstner je kar nekaj dodal.

.

Pripravim si hierarhično zgradbo besedila:
naslov <h1>,
podnaslov <h2>,
pod–podnaslov <h3>
…
členitev besedila <p>
…
tabele <table>
…

Vse to si zapišen in »zarišem« kot »organogram« – organizacijsko shemo. Lahko pa tudi v obliki miselnega vzorca.

Kompozicija na mreži

Kaj je pravzaprav kompozicija. Pogledam pri Osnovah likovne teorije. Včasih pomaga, če pogledam nasprotje. Kompoziciji je nasprotna improvizacija. Tudi ta sledi pravilom, le da so le—ta drugačna. Za referenco pogledam knjigo Dereka Baileya: Improvizacija; njena narava in praksa v glasbi.

Pravzaprav bi rad našel nekakšnega generalnega urejevalca sistema kakor si je želel junak Arnold Leverkühen Thomasa Manna v romanu Dr. Faustus; življenje nemškega skladatelja Adriana Leverkühna, kakor ga pripoveduje neki prijatelj. Prav posebej je nauk, ki je v bistvu nauk nemškega skladatelja Arnolda Schönberga, razložen v XXII. poglavju.

Referenčni imeni na področju mrež v grafičnem oblikovanju sta, recimo, dve:

Josef Müller—Brockmann: Grid systems in graphic design / Rastersysteme in die visuelle Gestaltung — pdf

in pa že prej omenjeni

Karl Gerstner: Designing Programmes — pdf

Analiza primerov zloženk

Poskeniram po eno stran zloženk … štiri sorodne tiskovine. Sliko si naložim kot ozadje v InDesignu. Pazim, da nastavim prave mere dokumenta.
Čez sliko položim »stolpce«. Narišem ozke in visoke pravokotnike od vrha strani do spodnjega roba. Obarvam jih v prosojno barvo, da dobro vidim sliko v ozadju. Okvir ploskve verjetno ne bo na mestu.
Narišem vodoravne črte na mestih, kjer je stran v celoti ali pa vsaj opazno prerezana počez. Dobim nekaj mreži podobnega.
Skušam ugotoviti po kakšnem pravilu se stolpci med seboj povezujejo za potrebe člankov, naslovov, fotografij …

Zanimivi primeri za skupno rabo

Kompozicija

Nekaj sem se naučil. V InDesignu odprem novo zloženko. Določim format in robove. Določim število stolpcev.
Samo s ploskvami različnih sivin ustvarim štiri variacije vsakega štirih časopisov — skupaj torej štiri krat štiri kompozicije.
Koliko si lahko dovolim? Nekje od posamezne izdaje pa do zmernega preoblikovanja — redesigna in do popolnoma nove podobe.

Načrt

Na osnovi prejšnje »Kompozicije« narišem načrte za vse analizirane zloženke.
Najprej potrebujem mrežo.
Narišem »pravilnik«, kako to mrežo uporabljam.
Format strani.
Robovi: zgornjik, spodnjik, križnik (zunanji rob) in veznik (notranji rob).
Število stolpcev; žlebovi med njimi.
Pregibi / prelomi.
Glavne vodoravne linije oziroma žlebovi (če so).
Določim tipično izmenjevanje besedila in slik; kako se slike vrinejo v besedilo.

Pogosto omenjam nekakšen manifestu grafičnega oblikovanja iz dvajsetih let. Ла́зарь Ма́ркович Лиси́цкий oziroma Эль Лиси́цкий: Супрематический Сказ Про Два Квадрата в Шести Постройках (Lazar Markovič Lissitzky oziroma El Lissitzky: Suprematistična pripoved o dveh kvadrativ v šestih konstrukcijah).

Prelom — prvi del

Zasnujem svojo tiskovino.

Vzamem format 315 x 680 mm — največji »digitalni« format tiskarne Demat.

Določim robove.

Določim število stolpcev.

Določim pregibe / prelome.

Določim kako se prispevki sestavljajo v stran.

Določim glavo, nogo, naslov …

Ta hip se ukvarjam samo s ploskvami. Besedilo me še ne zanima. To pustim za naslednji korak.

Oblikujem obe strani.

Izdelam tri različice.

Posamezni koraki so opisani na drugem mestu.

Opisano izdelavo mreže lahko pustim za prihodnji korak. Bi bilo pa prav, da navodilo vsaj preberem.

Poiščem, zberem ves material …

Prelom — drugi del

Določim robove. Res je. Ponovno se zabavam z njimi.

Določim stile pisav.

Vse vrste vseh besedil se morajo lepiti na mrežo.

Določim glavo, nogo, naslov …

Izdelam obe strani z vstavljenimi slikami.

Posamezni koraki so opisani na tukaj.

Ker imam dve mreži, pazim, kaj ravnam na eno in kaj ravnam na drugo.

Ena je za spodnje robove slik in besedila, druga je za zgornje robove slik.

Še veliko zanimivega branja o »delovanju« knjige v digitalni dobi. Craig Mod, recimo začnem nekje pri dnu arhiva z zanimivim člankom: Knjige v času iPada.

Prelom — tretji del

To je pravzaprav načrtovalska faza. Premislek in načrtovanje sta bistvena. Prva je jasnost. Videz je na drugem mestu.

Oblikujem glavo, nogo, naslov … in še vse duge stalne elemente, ki so na obeh straneh.

Izdelam obe strani z vstavljenimi slikami.

Postopek je deloma opisan tukaj.

Pa še zelo zanimiva povezava na članek na že itak zanimivi strani.

Priprava za tisk

Če delate v InDesignu:

V »Document Setup-u« je potrebno nastaviti »bleed« 13 mm.

Na tipični strani (master page) narišemo vse križe za porezavo in markerje za zlaganje. 10 mm dolge čtrice debele 0,1 te (pt) in izberemo barvo »Registration« (ne črno / ne »Black«). Črtice so 3 mm odmaknjene od roba dokumenta.

Vse barvne ploskve, ki gredo v živ rob, morajo, morajo za 3 mm presegati sam format.

.pdf naredimo tako, da gremo v »File / Adobe PDF Presets« in tam izberemo »Press Quality«.

Nekaj nastavitev moramo spremeniti:

Gremo v »Marks and Bleeds«, označimo »Color Bars« in »Page Information«, nič drugega ne označimo.

Nujno pa označimo »Use Document Bleed Settings«.

Ne spremenjamo ničesar drugega.