Kaj

Preoblikovanje brošurte: Doktorski študijski program arhitektura.
Vsak izdela tri različice. In še eno.
Tri morajo biti popolnoma pregledne, čitljive …
Ena pa je tako rekoč brez omejitev. Skoraj popolna umetniška svoboda.
Vse pa so istega formata.
Besedilo za vse tri različice, in načeloma še za dodatno, je istio in popolnoma enako pripravljeno.
Spreminjajo se samo stili.
Zrcalo naj bi bilo isto.
Pri svobodni pa se lahko spremeni tudi zrcalo.

Začetek

Prav bi bilo, da za uvod pogledam po drugih fakultetah doma in po širnem svetu kako podobne zadeve izgledajo.

Preštudiram knjigo Karl Gerstner: Designing Programmes — pdf. (Zakaj pa ne najdem nemškege originalne različice?)
Če pa najdete drugo izdajo, pa še toliko boljše. Gospod Gerstner je kar nekaj dodal.

.

Pripravim si hierarhično zgradbo besedila:
naslov <h1>,
podnaslov <h2>,
pod–podnaslov <h3>
…
členitev besedila <p>
…
tabele <table>
…

Vse to si zapišen in »zarišem« kot »organigram« – organizacijsko shemo. Lahko pa tudi v obliki miselnega vzorca.

Material

Slovenski
idml
markdown
html
MSWord
Angleški
markdown
html
MSWord

Logotipi
Na strani Univerze v Ljubljani

Navodila

Navodila sproti nastajajo.
Letos zaradi kronskih težav.
Bo pa to prav prišlo prihodnjim rodovom.

Kompozicija na mreži

Kaj je pravzaprav kompozicija. Pogledam pri Osnovah likovne teorije. Včasih pomaga, če pogledam nasprotje. Kompoziciji je nasprotna improvizacija. Tudi ta sledi pravilom, le da so le–ta drugačna. Za referenco pogledam knjigo Dereka Baileya: Improvizacija; njena narava in praksa v glasbi.

Pravzaprav bi rad našel nekakšnega generalnega urejevalca sistema kakor si je želel junak Arnold Leverkühen Thomasa Manna v romanu Dr. Faustus; življenje nemškega skladatelja Adriana Leverkühna, kakor ga pripoveduje neki prijatelj. Prav posebej je nauk, ki je v bistvu nauk nemškega skladatelja Arnolda Schönberga, razložen v XXII. poglavju.

Referenčni imeni na področju mrež v grafičnem oblikovanju sta, recimo, dve:

Josef Müller—Brockmann: Grid systems in graphic design / Rastersysteme in die visuelle Gestaltung — pdf

in pa že prej omenjeni

Karl Gerstner: Designing Programmes — pdf

Zanimive povezave

Za razmislek pogledam članek: Zakaj vse spletne strani izgledajo enako.

Pogosto omenjam nekakšen manifest grafičnega oblikovanja iz dvajsetih let. Ла́зарь Ма́ркович Лиси́цкий oziroma Эль Лиси́цкий: Супрематический Сказ Про Два Квадрата в Шести Постройках (Lazar Markovič Lissitzky oziroma El Lissitzky: Suprematistična pripoved o dveh kvadrativ v šestih konstrukcijah).

Še veliko zanimivega branja o »delovanju« knjige v digitalni dobi. Craig Mod, recimo začnem nekje pri dnu arhiva z zanimivim člankom: Knjige v času iPada.

Pa še zelo zanimiva povezava na članek na že itak zanimivi strani. LEGO

Dosedanji primeri

2010–2011
2010–2011 ovitek
2011–2012
2011–2012 ovitek
2012–2013
2012–2013 ovitek
2013–2014
2015–2016
2015–2016 ovitek
2016–2017
2016–2017 ovitek
2017–2018
2017–2018 ovitek
2018–2019
2018–2019 ovitek
2019–2020
2019–2020 ovitek

Drugi primeri

Slovenski
Bio znanosti
Fakulteta za družbene vede
Fakulteta za strojništvo
Filozofska fakulteta
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Medicinska fakulteta

Drugi primeri

Tuji
BIM A+
Delft University of Technology
Krea University
Kyoto University
Stanford University
University of Tokyo
TUTI
University of Debrecen
University of Luxembourg
Learn to Change the World
HEC Paris
Gorenje
Fakulteta za arhitekturo Beograd
University of London

Drugi primeri

»Kar nekaj«
mešano 1
mešano 2
mešano 3
mešano 4
mešano 5

Nadaljevanje

Vizualiziram si organigram.
Kaj se ponavlja? Pisava, rez, velikost, barva …
Nastavim si osnovni stil.
Nastavim stil, ki iz njega izhaja.
Nastavim stile, ki še izhajajo iz osnovnega in iz omenjenega v prejšnji vrsti.
…

»Program«

Skiciram si prelom. Skica s prosto roko. Več različic, ki sledijo ena iz druge.
Pa še eno skico berz omejitev.

Nekaj sem se naučil. V InDesignu odprem nov dokument. Določim format in robove.
Koliko si lahko dovolim? Nekje od zmernega preoblikovanja do popolnega redesigna.

Načrt

Na osnovi prejšnjega »Programa« nastavim 3 & 1 dokument.
Najprej potrebujem mrežo.
Narišem »pravilnik«, kako to mrežo uporabljam.
Format strani.
Robovi: zgornjik, spodnjik, križnik (zunanji rob) in veznik (notranji rob).
Število stolpcev; žlebovi med njimi.
Glavne vodoravne linije oziroma žlebovi (če so).
Določim tipično izmenjevanje besedila in beline; kako se belina vrine v besedilo.

Izvedba — prvi del

Vzamem format, načeloma 210 x 105 mm ali pa 105 x 210 mm.
Določim robove.
Določim število stolpcev.
Določim kako si poglavja sledijo.
Določim glavo, nogo, naslov …
Ta hip se ukvarjam samo s ploskvami. Besedilo me še ne zanima. To pustim za naslednji korak.
Oblikujem tipične strani.
Izdelam tri različice. Pa še eno.
Posamezni koraki so opisani na drugem mestu. Pa ni treba toliko komplicirat. Ali pač?
Opisano izdelavo mreže lahko pustim za prihodnji korak. Bi bilo pa prav, da navodilo vsaj preberem.
Poiščem, zberem ves material: besedila, slike …
.
Pripravim si besedilo. Določim hierarhijo naslovov …
Pripravim si hierarhično zgradbo besedila:
naslov <h1>,
podnaslov <h2>,
pod–podnaslov <h3>
…
členitev besedila
…
tabele
…
stili pisav.
Za vse tri in eno različico bo besedilo s »pripravo« vred isto.
Spreminjali bomo samo stile.

Izvedba — drugi del

Določim robove. Res je. Ponovno se zabavam z njimi.
Določim stile pisav.
Vse vrste vseh besedil se morajo lepiti na mrežo!
Določim glavo, nogo, naslov …
Izdelam vsaj po štiri strani.
Posamezni koraki so opisani na tukaj.
Če imam slike, po tem imam dve mreži; pazim, kaj ravnam na eno in kaj ravnam na drugo.
Ena je za spodnje robove slik in besedila, druga je za zgornje robove slik.
.
Dodelam pripravo besedila. Preverim hierarhijo naslovov …
Dodelam hierarhično zgradbo besedila:
naslov <h1>,
podnaslov <h2>,
pod–podnaslov <h3>
…
členitev besedila
…
tabele
…
stili pisav.

Za vse tri in eno različico bo besedilo s »pripravo« vred isto.
Spreminjal bom samo stile.

Izvedba — tretji del

To je pravzaprav načrtovalska faza. Premislek in načrtovanje sta bistvena. Prva je jasnost. Videz je na drugem mestu. Skoraj tako, čeprav ne ravno.
Oblikujem glavo, nogo, naslov … in še vse duge stalne elemente, ki so na vsaki strani.
Premislim, če sta strani simetrični ali se leva preprosto ponovi še desno.
Ko imam več tipičnih strani, premislim, ali nove tipične strani »temeljim« na prejšnjih ali jih zasnujem popolnoma na novo.
Izdelam vse strani.
Postopek pa je deloma opisan tukaj.
.
Izpilim pripravo besedila. Preverim hierarhijo naslovov …
Izpilim hierarhično zgradbo besedila:
naslov <h1>,
podnaslov <h2>,
pod–podnaslov <h3>
…
členitev besedila
…
tabele
…
stili pisav.
Za vse tri in eno različico bo besedilo s »pripravo« vred isto.
Spreminjal bom samo stile.