Recenzija:
Profesor Peter Gabrijelčič

Peter Gabrijelčič, magister arhitekture, je redni profesor in dekan na Fakulteti za arhitekturo.

Arhitekt in likovnik Jaka Bonča strokovni javnosti ni neznan avtor. Poznamo ga skozi številne zapise v Likovnih besedah in še kje. Tokrat nam odpira pogled v razmišljajoče ozadje svoje teoretične in umetniške prakse v knjižni obliki. Delo predstavlja omnibus osmih, navidezno naključno izbranih teoretičnih tekstov, nastalih v obdobju od leta 1994 do 1998, ki jih avtor poveže in osmisli z izpovednimi primeri lastne umetniške prakse. Skozi celotno delo se kaže avtorjeva težnja po dosledni in racionalni analizi lastnega početja, da nam in samemu sebi razkrije in razloži ozadje stališč, ki oblikujejo percepcijsko ogrodje njegovega opazovanja in razumevanja Sveta, vpliv kulturnega konteksta, izobrazbe in lastne intelektualne ter umetniške izkušnje. In čeprav so pričujoči teoretični eseji navidez tematsko nepovezani in naključno izbrani, so hkrati osmišljeni skozi prikaz avtorjeve umetniške prakse, podobno, kot so usmerjene, po mnenju avtorja, vse stvari znotraj Univerzuma k nekemu skupnemu cilju. Iskanje notranjega reda stvari, s katerim se Narava in Življenje borita proti procesom entropije, je torej osnovni moto avtorjevega dela.
V prvih dveh poglavjih: Kamen in njegova skrita podoba ter Likovnost ni literatura, išče avtor univerzalno formulo reda v dveh povsem različnih medijih.V kiparstvu, ki oblikuje svoje zamisli v stvarnem svetu in v literaturi, ki gradi, s sebi lastno nematerialno retoriko, abstraktne svetove. Avtor ugotavlja, da je kiparstvo ujeto v stvarni svet in so zato kiparske ideje vedno skrite v zakonitostih materiala. Podobno je tudi literatura ujeta v svet materialnega. Čeprav oblikuje dozdevno povsem nove miselne koncepte, je v bistvu vpeta v nujnost predhodne materialne izkušnje, zato si ne more izmisliti ničesar bistveno novega, kar bi ušlo splošnim zakonitostim Reda. V nasprotju od dela kiparja, ki je iskreno, ker ga usmerja notranji red materije, je delo literata stvarnosti odtujeno, saj se ne ukvarja več iskreno z materialnim svetom, ki ga opisuje, pač pa ga razumeva le še preko zapisov o tem svetu. Ta temeljna spoznanja so vodila avtorja k dvema pomembnima odločitvama. Prvič, da bo iskal notranji red stvari le skozi lastno materialno izkušnjo in drugič, da bo vse, kar bo počel, opisal kar se da stvarno in objektivno.
Izhodišče in smisel teoretičnega raziskovanja ter likovnih eksperimentov, ki jih avtor opisuje v spisih pod naslovi Gospodar sistema 1, 2 in 3, temelji na prepričanju, da sta red in disciplina bistvo svari, zato se jima ni mogoče izogniti. Spoštovanje zakonitosti reda osvobaja, medtem ko se navidezna svoboda obrne v svoje dialektično nasprotje — v nesvobodo in nered.
Bonča išče in odkriva zakonitosti Reda v grafiki. To je njegovo zoženo bojno polje, ki ga očisti do najbistvenejših gradnikov. Zanimajo ga temeljna vprašanja formata, modularnega reda in kompozicije. Medtem, ko se v svojih prvih tekstih še naslanja na teoretične izkušnje drugih avtorjev, gradi kasnejša teoretična spoznanja na lastnih izkušnjam, pridobljenih skozi kreativni proces v izbranem likovnem mediju. Podobno kot v glasbi, ki gradi svojo kompozicijo na omejenem številu tonov, ali v tipografiji, ki operira z omejenim številom črk, oblikuje tudi Bonča nekakšno lastno »črkovno vrsto« oziroma zoženo število elementarnih likovnih ikon, ki so avtorsko razpoznavne. Njihovo število je omejeno prav zaradi zakonitosti Reda. Tvorijo Bončevo abstrakcijo stvarnega, kompleksnega in sicer težko razumljivega stvarnega sveta. Tu so mogoči številni, kompozicijsko zanesljivi eksperimenti. Napaki je v varnem sistemu Reda dodeljeno le še mesto zavestne provokacije. Vsak poskus razširitve osnovnega besednjaka pogrezne razumevanje Bončevega Sveta in njegovega Reda v ponovno nepregledno kompleksnost. Zdi se, kot da je prišel avtor pri oblikovanju svojih ikon do njihove racionalne maloštevilnosti, do njihovega izbrušenega bistva in čistosti. Tu ni kaj odvzeti ali dodati. Poizkusi njihove mutacije ali multiplikacije vodijo v avtorsko nerazpoznavnost, v oblikovanje bolj ali manj razpoznavnih tekstur na površini grafičnega polja. Kljub hoteni samoomejitvi, dopušča Red avtorju dovolj ustvarjalne svobode. Je zgolj orodje v rokah svojega gospodarja.
Gospodarja sistema nikakor ne razumem kot projekt univerzalnega recepta za dobro grafično prakso. Avtorjevo sporočilo je mnogo širše. Je predvsem opis ene od možnih poti, ki vodijo avtorja k razumevanju Sveta in k oblikovanju intelektualnih orodij za njegovo obvladovanje. In to je izkušnja, ki bo brez dvoma vznemirljivo branje in koristna popotnica predvsem za mlade likovne ustvarjalce in študente šol, ki gojijo likovno kulturo.

Recenzija:
Profesor Darko Slavec

Darko Slavec, akademski slikar specialist, je redni profesor na Oddelku za tekstilstvo pri Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Poučuje tudi na Visoki strokovni šoli slikarstva v Ljubljani.

Jaka Bonča v svoji knjigi »Gospodar sistema — Lord of the system« na nov, bogat in fleksibilen način razmišlja o modularnem redu, obogatenem z osebno ustvarjalno in raziskovalno izkušnjo ter z novim »geometrično — modularnim« likovnim jezikom, ki izraža duhovno bogastvo avtorja in tudi same problematike, ki se je v knjigi dotika. Pri tem je pomembno, da načelo serije, vrste ali zaporedja razume kot splošno univerzalno načelo, ki ga srečamo na različnih nivojih povsod v naravi, tudi kot načelo vse v enem in eno v vsem. Bogate variacije na temo, ki so pri tovrstnem kreiranju in raziskovanju nastale in so v knjigi priložene kot odlično grafično in estetsko dopolnilo samemu tekstu, dokazujejo veliko domišljijsko zmožnost in intelektualno prožnost avtorja, da v danih strogih okvirih in pogojih reagira svobodno in osvobojeno vseh predsodkov ali umetniško oblikovalske izkušnje preteklosti.
Menim, da je povezava med matematiko, likovno umetnostjo in oblikovanjem, našo človeško in ostalo naravo ter med v knjigi predstavljenimi grafičnimi deli in njihovim modularnim redom umestna in edinstvena, saj vsebujejo načini izvedbe posameznih rešitev neskončne možnosti variacij v izgradnji, nadgradnji sistemov v sicer omejenem ploskovnem območju z možnostjo pretvorbe v kubično kiparsko senzacijo oz. obvladovanje tudi kubičnega prostora.
V knjigi predstavljeni grafični prikazi posameznih likovnih sistemov temeljijo na principu rasti in členjenja, pri čemer se ustvarja živa kompozicijska struktura kot likovno enotno telo, sestavljeno iz posameznih enot, razvrščenih po določenem ključu, modularnem redu in gradaciji, kar doprinaša k občutku popolne različnosti v popolni samopodobnosti in soodvisnosti dela do celote in obratno. Zato je v predstavljenih grafičnih in tekstovnih enotah te knjige prikazan način ustvarjanja razumljivih, logičnih in predvsem novih vizualnih vesolij in senzacij, omejenih v končnosti določene ploskovne ali prostorske enote. To istočasno pomeni zmožnost izgradnje novega sveta, novih vizualnih razmerij, energij in estetskih načel, nove vrste rasti ter s tem tudi novih oblik življenja.
Navidezno enostavni, točkasti, črtni in ploskovno geometrični vzorci, ki pri tovrstnem kreiranju nastajajo, vsebujejo še dodatno povezavo z naravnimi kristalografskimi sistemi in mnogoštevilnimi naravnimi vzorčnimi zaporedji, ki jih sicer srečamo v naravi v najrazličnejših oblikah in celo v vseobsežnih tipografskih sistemih. Konstruiranje grafike iz njene notranjosti s pomočjo posameznih likovnih elementov in logike, ustvarja pozitivno naravnan ustvarjalni način, saj izhaja iz nič v vse kot celoto v obliki nove kreacije, ki ustvarjalno nadgrajuje že znana pravila. Pri tem je potrebno posebej omeniti svojevrstno podporo vodilnemu načinu razmišljanja avtorja v obliki številnih citatov znanih umetnikov, ki spajajo tokove nekdanjih spoznanj s tokovi sodobnosti, združenih v isto reko večnih resnic, ki še dodatno plemenitijo to, tudi za pedagoške namene izrazito poučno in uporabno knjigo.